načelo formalne legalitete - razveljavitev izvršilnega naslova le z izrednimi pravnimi sredstvi - odlog na predlog dolžnika - oprava izvršbe kot nedopustni odložni razlog
Okoliščine, zaradi katerih je dolžnik mnenja, da je zahtevek upnika neutemeljen, mora dolžnik uveljavljati z izrednim pravnim sredstvom zoper sodbo v pravdnem postopku in v njem doseči spremembo oziroma razveljavitev odločitve. Dolžnik spregleda, da sodišče zamudne sodbe ne izda izključno zaradi pasivnosti tožene stranke, temveč utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, pri čemer mora paziti tudi, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi. V tem obsegu sodišče presoja utemeljenost tožbene zahteve in sprejeta pravnomočna odločitev zavezuje izvršilno sodišče.
načelo formalne legalitete – nasprotovanje vsebini izvršilnega naslova - zastaranje
Okoliščine, ki jih izpostavlja dolžnik v ugovoru, s katerimi prereka samo terjatev ugotovljeno v izvršilnem naslovu in s katerimi očita procesne napake v postopku iz katerega izhaja izvršilni naslov, dolžnik v postopku izvršbe ne more (ponovno) uveljavljati, saj izvršilno sodišče v skladu z načelom formalne legalitete v izvršilni naslov ne sme posegati, pač pa mora v izvršilnem naslovu ugotovljeno terjatev le realizirati.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066155
ZFPPIPP člen 442, 442/10.
izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - nadaljevanje izvršbe zoper družbenike - pravočasnost predloga za nadaljevanje - tek roka - prekinitev po ZPUOOD
Enoletni rok za uveljavitev terjatev zoper družbenike izbrisanih družb v obdobju od uveljavitve ZPUOOD (17. 11. 2011) do objave odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-307/11 z dne 12. 4. 2012 v Uradnem listu RS (18. 5. 2012) ni tekel.
utemeljenost ugovora – listina kot edini dopusten dokaz prenehanja obveznosti
Ker upnik razpolaga z izvršilnim naslovom, ki daje materialnopravnemu razmerju strank nove kvalitete, mora dolžnik zagotoviti močne in zanesljive dokaze, da je terjatev, ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu, prenehala.
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne gospodarske javne službe in izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 28, 28/4.
spor majhne vrednosti – dimnikarske storitve - obveznost plačila
Izvajalec dimnikarskih storitev je do plačila „storitve“ upravičen tudi, če uporabnik storitev dimnikarske službe na najavljeni čas opravljanja storitev dimnikarske službe ne odpove in ga v dogovoru s koncesionarjem ne prestavi, ali če koncesionarju ne omogoči opravljanja storitev, razen če uporabnik zaradi daljše odsotnosti koncesionarju upravičeno ni mogel odpovedati najavljenega časa opravljanja storitev dimnikarske službe.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 252, 383, 390. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4.
osebni stečaj – stroški postopka – izvršba na podlagi verodostojne listine
Proti insolventnemu dolžniku po začetku postopka zaradi insolventnosti ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju. Če pa je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izdan, čeprav je s tem kršena določba 1. odstavka 131. člena ZFPPIPP, sodišče prve stopnje, niti po uradni dolžnosti niti ob morebitni ugoditvi dolžnikovemu ugovoru, sklepa o izvršbi ne more razveljaviti in predloga za izvršbo zavreči.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/2, 167, 178, 178/2. ZPP člen 87, 87/3, 87/4, 89, 89/2.
pooblaščenec - pravna oseba - nedovoljena pritožba - pooblastilno razmerje - vrednost nepremičnin - cenilec - predujem - ustavitev izvršilnega postopka - potrebnost stroškov
Okoliščina, da je pravna oseba (ki jo je pooblastila upnica), pooblastila fizično osebo z opravljenim pravniškim državnim izpitom, torej osebo iz tretjega odstavka 87. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pa ugotovljene nedovoljenosti pritožbe ne sanira. Odločilno je namreč pooblastilno razmerje med upnico in osebo, ki jo je upnica pooblastila ter ali ta pooblaščenec izpolnjuje zakonsko zahtevane lastnosti za zastopanje, ne pa, ali ima te lastnosti oseba, ki jo je strankin pooblaščenec, kateri ni upravičen za zastopanje, pooblastil.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0063130
SPZ člen 115. SZ-1 člen 2, 2/3. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 27, 27/1, 27/2, 33.
spor majhne vrednosti - upravnik - upravljanje poslovne stavbe - obratovalni stroški - fiksni stroški - pravni temelj za plačilo obratovalnih stroškov - način delitve obratovalnih stroškov
Če je posamezna enota nezasedena, se stroški, ki se delijo po številu uporabnikov, za to enoto ne obračunajo, in to samo v primeru, če ni merilnih naprav. Vendar pa to pravilo ne velja za vse obratovalne stroške, ampak zgolj za tiste, ki so vezani na uporabo posamezne enote (poraba vode v posamezni enoti in kanalščina, odvoz odpadkov, najem zabojnikov in ostali komunalni stroški). Če enota ni zasedena, je teh stroškov dejansko lahko manj, medtem ko dejstvo nezasedenosti enote ne vpliva na razne fiksne stroške, ki nastajajo neodvisno od opravljenih storitev ter dobav (priključna moč, priključek na infrastrukturo ipd.).
ZNP člen 1, 33, 33/1, 48, 48/1, 49, 49/1. ZPP člen 262. ZDZdr člen 1, 39.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti – pregled s strani sodnega izvedenca – dokazovanje z izvedencem medicinske stroke – uporaba določb ZPP – zakonska analogija - prepoved uporabe prisilnih sredstev zoper stranko – neenotna sodna praksa – pravna sredstva – pritožba po poteku roka
Ker z izpodbijanim sklepom pravice drugih oseb niso prizadete, z njim pa se močno posega v položaj nasprotnega udeleženca – v njegovo osebno svobodo in pravico, da svobodno odloča o svojem zdravljenju,je višje sodišče na podlagi 3. odstavka 33. člena ZNP odločilo, da bo obravnavalo prepozno pritožbo.
Ker ZNP primerov, ko se udeležena oseba, ki naj se ji poslovna sposobnost odvzame oziroma je tak predlog podan, ne želi odzvati vabilu sodnega izvedenca psihiatrične stroke zaradi pregleda oziroma izdelave mnenja, ne ureja, mora sodišče uporabiti določbe ZPP, ne pa določb ZDZdr.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/3. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 18, 18/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo - kolektivna pogodba
Toženo stranko zavezujejo določbe Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije, ki v 18. členu urejajo poskusno delo. V 4. odst. 18. čl. določa, da mora biti delavec z oceno o opravljenem poskusnem delu seznanjen tri delovne dni pred iztekom poskusnega dela, sicer se šteje, da je poskusno delo uspešno opravil. Določba, ki uvaja fikcijo uspešne oprave poskusnega dela, v kolikor delavec z oceno o opravljenem poskusnem delu ni seznanjen pravočasno, daje delavcem več pravic, kot so določene z ZDR in je za delodajalca obvezujoča.
Tožena stranka bi morala tožniku, v kolikor je menila, da poskusne dobe ni opravil uspešno, predložiti pisno oceno najkasneje tri delovne dni pred iztekom poskusnega dela, kar je skladno z določbo četrtega odstavka 18. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije. Ker tega ni storila, je nastopila fikcija, da je tožnik poskusno delo uspešno opravil. Zato ni nastopil razlog, zaradi katerega je mogoče na podlagi 6. alineje 1. odst. 111. čl. ZDR izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi.
Tožnik v tem sporu od tožene stranke zahteva plačilo položajnega dodatka. Pri delodajalcu je izkoristil notranjo pot in je tožbo vložil v roku iz 8. odstavka 100.a člena ZObr. Sodišče prve stopnje je njegovo tožbo napačno zavrglo zato, ker tožnik naj ne bi vložil tožbe zoper odločitev delodajalca, to je zoper odločbo, s katero je bila njegova zahteva za odpravo kršitev zavrnjena. V takem primeru je potrebno o denarnem zahtevku odločiti meritorno.
Sodna praksa je v večini primerov uveljavljanja pravic javnih uslužbencev iz naslova položajnih in drugih dodatkov zavzela stališče, da položajni dodatek ni čista denarna terjatev, kadar ni opredeljen v odločbi o plači, pogodbi o zaposlitvi in sistemizaciji delovnih mest, tako kot je tudi v obravnavanem primeru. Čista denarna terjatev je tista terjatev, s katero javni uslužbenec zahteva plačilo za dejansko opravljeno delo, ali pa izplačilo dodatkov, ki so v odločbi o plači, pogodbi o zaposlitvi oziroma v sistemizaciji delovnih mest opredeljeni. Takrat predhodni postopek pri delodajalcu ni potreben.
predhodna odredba – postopek zavarovanja – prisilna poravnava – ustavitev postopka in razveljavitev dejanj
Izvršilno sodišče mora na podlagi določbe drugega odstavka 216. člena ZFPPIPP (31. člen novele ZFPPIPP-F, ki je začela veljati 7.12.2013) ustaviti postopek zavarovanja s predhodno odredbo, ki je bil prekinjen po prvem odstavku 132. člena ZFPPIPP, in razveljaviti dejanja, opravljena v tem postopku. Razveljavitev pa se seveda nanaša na vsa dejanja, tudi tista, ki temeljijo na pravnomočnem sklepu o predhodni odredbi, upoštevaje ob tem, da predstavlja predhodna odredba zgolj začasni ukrep zavarovanja, ki ustvarja le časovno omejeno zastavno (ločitveno) pravico.
zdraviliško zdravljenje - zdraviliško zdravljenje - zavrženje tožbe - nerazumljiva vloga
Tožnik je pri naslovnem sodišču vložil tožbo zoper odločbo zdravstvene komisije v zvezi z odločbo imenovanega zdravnika, s katero je bil zavrnjen predlog za zdraviliško zdravljenje. Tožnik svoje vloge (tožbe) ni popravil, kljub temu da je bil s sklepom pozvan, da jo dopolni tako, da predloži s tožbo izpodbijani upravni akt, skladno z določbo 73. člena ZDSS-1. Bil je tudi ustrezno poučen o pravnih posledicah, če ne bo postopal skladno s citiranim sklepom. Zato je sodišče prve stopnje v skladu s 5. odstavkom 108. člena ZPP tožnikovo tožbo pravilno zavrglo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081836
OZ člen 588, 604, 604/1, 610, 610/1. ZPP člen 155.
zakupna pogodba – podjemna pogodba – odtujitev po izročitvi v zakup – prenos pogodbenega razmerja – obvestilo o prenosu – karakteristična izpolnitev – prevozni stroški odvetnika
Učinki prenosa zakupnega razmerja zaradi prodaje proti zakupniku nastopijo šele, ko je slednji o prenosu lastninske pravice obveščen. Prenos lastninske pravice in sprememba upnika za sprejem izpolnitve plačil zakupnine mu morata biti posebej naznanjena. Šele potem lahko od zakupnika zahtevamo, da svoje obveznosti iz pogodbe izpolni novemu lastniku oziroma novemu zakupodajalcu. Do obvestila o prenosu lahko zakupnik v celoti vse svoje obveznosti veljavno izpolni prejšnjemu zakupodajalcu, prav tako pa lahko od njega zahteva izpolnitev vseh obveznosti zakupodajalca.
Le v primeru, če bi šlo za zahtevnejše primere, v kateri substituiranje ni možno ali pa v primeru, ko gre za zadeve zaupnejše narave ter v primerih, ko je izkazano, da ni mogoče dobiti substituta, pripadejo odvetniku tudi prevozni stroški na sedež sodišča iz drugega kraja.
ZIZ člen 56. ZPP člen 98, 98/1, 98/4, 98/5, 360, 360/1.
zavrženje pritožbe - odsotnost pooblastila
Peti odstavek 98. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ nalaga sodišču, da ne glede na določbe iz prvega do četrtega odstavka 98. člena ZPP,(1) ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, če k vlogi ni predložil pooblastil, ampak pravno sredstvo zavrže. Glede na ugotovljeno, da k pritožbi ni bilo priloženo pooblastilo odvetnice za zastopanje drugega dolžnika, prav tako pooblastilo ni bilo vloženo pred tem, saj se v spisu ne nahaja, je pritožbeno sodišče pritožbo drugega dolžnika kot nedovoljeno zavrglo (peti odstavek 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 343. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
V spornem obdobju je tožnica kot stevardesa pri toženi stranki opravljala delo preko napotnic študentskega servisa. Pri toženi stranki je bila redno vključena v njen delovni proces, zato si ni mogla sama izbirati letov, prostih dni in ostalih odsotnosti. Delo je opravljala po odredbah in navodilih ter pod nadzorom tožene stranke. Ta je planirala in ji odrejala delo, ki ga je morala opravljati po predpisanih postopkih za delo kabinskega osebja. Obseg dela tožnice je bil enak, kot obseg dela redno zaposlenih stevardov. Njeno delo ni bilo občasno, ker ni trajalo le krajši čas ali občasno, ampak stalno. Delo tožnice je tako pri toženi stranki imelo vse elemente delovnega razmerja po 4. členu ZDR, zato je njen tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja za vtoževano obdobje utemeljen.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013.
S tem, ko je tožnica že v vlogi za priznanje pravice do Zoisove štipendije dne 1. 8. 2012 navedla, da se bo izobraževala in tudi stanovala izven kraja svojega stalnega prebivališča in da ima s 5. 10. 2012 prijavljeno začasno prebivališče v kraju študija, so bili izpolnjeni pogoji za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
spor majhne vrednosti – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – splošni pogoji zavarovanja – zapustitev kraja prometne nesreče – izguba zavarovalnih pravic – regres zavarovalnice – tek zakonskih zamudnih obresti – zamuda dolžnika
Okoliščina, da si je po trku ogledal drug avtomobil (v katerega glede na način vožnje ni mogel trčiti), zavarovanca ne more razbremeniti obveznosti, da po prometni nesreči posreduje svoje osebne podatke oziroma podatke o zavarovanju vozila.
ZDR člen 42, 64, 64/3, 66, 66/2, 109, 109/1, 109/2, 112, 112/2, 126. ZPIZ-1 člen 93, 93/1, 98, 98/1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 12, 12/1. ZZRZI člen 40, 40/7.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - odpravnina - osnova za odmero odpravnine - invalid III. kategorije - delna invalidska pokojnina - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - pravica do dela s krajšim delovnim časom
V osnovo za odmero odpravnine delavcu invalidu, ki dela s krajšim delovnim časom od polnega, se všteva le plačilo, ki ga je prejel za delo po dejanski delovni obveznosti. Zato je kot osnovo za odmero odpravnine (po 109. členu ZDR) potrebno upoštevati plačo, ki jo je tožnik (invalid III. kategorije, ki je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za polovični delovni čas) prejel v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo za delo po dejanski delovni obveznosti.
Tožnik (invalid II. kategorije), ki je bil uživalec delne invalidske pokojnine se je starostno upokojil, nato pa ponovno vključil v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po reaktivaciji je opravljal odvetniško dejavnost s polovico polnega delovnega časa. Odločitev, da se tožniku preneha izplačevati starostna pokojnina, je pravilna, saj je tožnik ponovno pričel opravljati dejavnost s polovico polnega delovnega časa, za preostali delovni čas pa je utemeljeno uveljavljal pravico do delne invalidske pokojnine.