ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 252, 383, 390. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4.
osebni stečaj – stroški postopka – izvršba na podlagi verodostojne listine
Proti insolventnemu dolžniku po začetku postopka zaradi insolventnosti ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju. Če pa je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izdan, čeprav je s tem kršena določba 1. odstavka 131. člena ZFPPIPP, sodišče prve stopnje, niti po uradni dolžnosti niti ob morebitni ugoditvi dolžnikovemu ugovoru, sklepa o izvršbi ne more razveljaviti in predloga za izvršbo zavreči.
utemeljenost ugovora – listina kot edini dopusten dokaz prenehanja obveznosti
Ker upnik razpolaga z izvršilnim naslovom, ki daje materialnopravnemu razmerju strank nove kvalitete, mora dolžnik zagotoviti močne in zanesljive dokaze, da je terjatev, ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu, prenehala.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0063130
SPZ člen 115. SZ-1 člen 2, 2/3. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 27, 27/1, 27/2, 33.
spor majhne vrednosti - upravnik - upravljanje poslovne stavbe - obratovalni stroški - fiksni stroški - pravni temelj za plačilo obratovalnih stroškov - način delitve obratovalnih stroškov
Če je posamezna enota nezasedena, se stroški, ki se delijo po številu uporabnikov, za to enoto ne obračunajo, in to samo v primeru, če ni merilnih naprav. Vendar pa to pravilo ne velja za vse obratovalne stroške, ampak zgolj za tiste, ki so vezani na uporabo posamezne enote (poraba vode v posamezni enoti in kanalščina, odvoz odpadkov, najem zabojnikov in ostali komunalni stroški). Če enota ni zasedena, je teh stroškov dejansko lahko manj, medtem ko dejstvo nezasedenosti enote ne vpliva na razne fiksne stroške, ki nastajajo neodvisno od opravljenih storitev ter dobav (priključna moč, priključek na infrastrukturo ipd.).
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066155
ZFPPIPP člen 442, 442/10.
izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - nadaljevanje izvršbe zoper družbenike - pravočasnost predloga za nadaljevanje - tek roka - prekinitev po ZPUOOD
Enoletni rok za uveljavitev terjatev zoper družbenike izbrisanih družb v obdobju od uveljavitve ZPUOOD (17. 11. 2011) do objave odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-307/11 z dne 12. 4. 2012 v Uradnem listu RS (18. 5. 2012) ni tekel.
načelo formalne legalitete – nasprotovanje vsebini izvršilnega naslova - zastaranje
Okoliščine, ki jih izpostavlja dolžnik v ugovoru, s katerimi prereka samo terjatev ugotovljeno v izvršilnem naslovu in s katerimi očita procesne napake v postopku iz katerega izhaja izvršilni naslov, dolžnik v postopku izvršbe ne more (ponovno) uveljavljati, saj izvršilno sodišče v skladu z načelom formalne legalitete v izvršilni naslov ne sme posegati, pač pa mora v izvršilnem naslovu ugotovljeno terjatev le realizirati.
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne gospodarske javne službe in izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 28, 28/4.
spor majhne vrednosti – dimnikarske storitve - obveznost plačila
Izvajalec dimnikarskih storitev je do plačila „storitve“ upravičen tudi, če uporabnik storitev dimnikarske službe na najavljeni čas opravljanja storitev dimnikarske službe ne odpove in ga v dogovoru s koncesionarjem ne prestavi, ali če koncesionarju ne omogoči opravljanja storitev, razen če uporabnik zaradi daljše odsotnosti koncesionarju upravičeno ni mogel odpovedati najavljenega časa opravljanja storitev dimnikarske službe.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/2, 167, 178, 178/2. ZPP člen 87, 87/3, 87/4, 89, 89/2.
pooblaščenec - pravna oseba - nedovoljena pritožba - pooblastilno razmerje - vrednost nepremičnin - cenilec - predujem - ustavitev izvršilnega postopka - potrebnost stroškov
Okoliščina, da je pravna oseba (ki jo je pooblastila upnica), pooblastila fizično osebo z opravljenim pravniškim državnim izpitom, torej osebo iz tretjega odstavka 87. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pa ugotovljene nedovoljenosti pritožbe ne sanira. Odločilno je namreč pooblastilno razmerje med upnico in osebo, ki jo je upnica pooblastila ter ali ta pooblaščenec izpolnjuje zakonsko zahtevane lastnosti za zastopanje, ne pa, ali ima te lastnosti oseba, ki jo je strankin pooblaščenec, kateri ni upravičen za zastopanje, pooblastil.
načelo formalne legalitete - razveljavitev izvršilnega naslova le z izrednimi pravnimi sredstvi - odlog na predlog dolžnika - oprava izvršbe kot nedopustni odložni razlog
Okoliščine, zaradi katerih je dolžnik mnenja, da je zahtevek upnika neutemeljen, mora dolžnik uveljavljati z izrednim pravnim sredstvom zoper sodbo v pravdnem postopku in v njem doseči spremembo oziroma razveljavitev odločitve. Dolžnik spregleda, da sodišče zamudne sodbe ne izda izključno zaradi pasivnosti tožene stranke, temveč utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, pri čemer mora paziti tudi, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi. V tem obsegu sodišče presoja utemeljenost tožbene zahteve in sprejeta pravnomočna odločitev zavezuje izvršilno sodišče.
ZNP člen 1, 33, 33/1, 48, 48/1, 49, 49/1. ZPP člen 262. ZDZdr člen 1, 39.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti – pregled s strani sodnega izvedenca – dokazovanje z izvedencem medicinske stroke – uporaba določb ZPP – zakonska analogija - prepoved uporabe prisilnih sredstev zoper stranko – neenotna sodna praksa – pravna sredstva – pritožba po poteku roka
Ker z izpodbijanim sklepom pravice drugih oseb niso prizadete, z njim pa se močno posega v položaj nasprotnega udeleženca – v njegovo osebno svobodo in pravico, da svobodno odloča o svojem zdravljenju,je višje sodišče na podlagi 3. odstavka 33. člena ZNP odločilo, da bo obravnavalo prepozno pritožbo.
Ker ZNP primerov, ko se udeležena oseba, ki naj se ji poslovna sposobnost odvzame oziroma je tak predlog podan, ne želi odzvati vabilu sodnega izvedenca psihiatrične stroke zaradi pregleda oziroma izdelave mnenja, ne ureja, mora sodišče uporabiti določbe ZPP, ne pa določb ZDZdr.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/3. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 18, 18/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo - kolektivna pogodba
Toženo stranko zavezujejo določbe Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije, ki v 18. členu urejajo poskusno delo. V 4. odst. 18. čl. določa, da mora biti delavec z oceno o opravljenem poskusnem delu seznanjen tri delovne dni pred iztekom poskusnega dela, sicer se šteje, da je poskusno delo uspešno opravil. Določba, ki uvaja fikcijo uspešne oprave poskusnega dela, v kolikor delavec z oceno o opravljenem poskusnem delu ni seznanjen pravočasno, daje delavcem več pravic, kot so določene z ZDR in je za delodajalca obvezujoča.
Tožena stranka bi morala tožniku, v kolikor je menila, da poskusne dobe ni opravil uspešno, predložiti pisno oceno najkasneje tri delovne dni pred iztekom poskusnega dela, kar je skladno z določbo četrtega odstavka 18. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije. Ker tega ni storila, je nastopila fikcija, da je tožnik poskusno delo uspešno opravil. Zato ni nastopil razlog, zaradi katerega je mogoče na podlagi 6. alineje 1. odst. 111. čl. ZDR izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VDS0012811
ZPP člen 287. ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 150.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - stečaj - dajatveni zahtevek - objektivna odgovornost - nevarna stvar
Tožnik od tožene stranke vtožuje plačilo odškodnino za škodo, ki mu je nastala zaradi nezgode pri delu. Sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo materialnega prava, ko je odločalo o dajatvenem zahtevku tožnika zoper prvo toženo stranko (tožnikovega delodajalca), ki je v stečaju. Po določbah ZFPPIPP se o dajatvenem zahtevku upnika odloči s sklepom v stečajnem postopku, zaradi česar je v pravdnem postopku dovoljeno uveljavljati le zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve. Ker je tožnik tudi po uvedbi stečajnega postopka in prijavi terjatve v stečajno maso tožene stranke še vedno uveljavljal dajatveni zahtevek zoper njo, bi moralo sodišče prve stopnje takšen zahtevek zavrniti.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da med tretje toženo stranko in tožnikom v trenutku, ko je prišlo do nezgode na delu, ni obstajalo delovno razmerje, je pa bil tožnik pri njej vključen v delovni proces ter je delo izvajal v prostorih in na stroju tretje tožene stranke. Na podlagi tega je ugotovilo, da je tretja tožena stranka v tem sporu pasivno legitimirana. Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, na podlagi česa je štelo, da je bil tožnik vključen v organizirani proces pri tretje toženi stranki. Tudi sicer je potrebno upoštevati, da ni pomembno lastništvo prostorov in stroja, kjer je delal tožnik, ampak imetništvo oziroma posest nad njim, saj po 150. členu OZ za škodo od nevarne stvari odgovarja njen imetnik. S tem se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo.
zdraviliško zdravljenje - zdraviliško zdravljenje - zavrženje tožbe - nerazumljiva vloga
Tožnik je pri naslovnem sodišču vložil tožbo zoper odločbo zdravstvene komisije v zvezi z odločbo imenovanega zdravnika, s katero je bil zavrnjen predlog za zdraviliško zdravljenje. Tožnik svoje vloge (tožbe) ni popravil, kljub temu da je bil s sklepom pozvan, da jo dopolni tako, da predloži s tožbo izpodbijani upravni akt, skladno z določbo 73. člena ZDSS-1. Bil je tudi ustrezno poučen o pravnih posledicah, če ne bo postopal skladno s citiranim sklepom. Zato je sodišče prve stopnje v skladu s 5. odstavkom 108. člena ZPP tožnikovo tožbo pravilno zavrglo.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013.
S tem, ko je tožnica že v vlogi za priznanje pravice do Zoisove štipendije dne 1. 8. 2012 navedla, da se bo izobraževala in tudi stanovala izven kraja svojega stalnega prebivališča in da ima s 5. 10. 2012 prijavljeno začasno prebivališče v kraju študija, so bili izpolnjeni pogoji za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
V predmetni zadevi ni prišlo do glavne obravnave. Tožba je bila umaknjena le nekaj dni po tem, ko je tožena stranka v celoti izplačala še preostalih 80 % protiustavno znižane pokojninske dajatve. Zato je potrebno šteti, da je bila tožba umaknjena takoj po izpolnitvi zahtevka, zaradi česar je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške (prvi odstavek 158. člena ZPP).
Tožnik (invalid II. kategorije), ki je bil uživalec delne invalidske pokojnine se je starostno upokojil, nato pa ponovno vključil v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po reaktivaciji je opravljal odvetniško dejavnost s polovico polnega delovnega časa. Odločitev, da se tožniku preneha izplačevati starostna pokojnina, je pravilna, saj je tožnik ponovno pričel opravljati dejavnost s polovico polnega delovnega časa, za preostali delovni čas pa je utemeljeno uveljavljal pravico do delne invalidske pokojnine.
Tožena stranka je predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z izdano zamudno sodbo vložila po preteku 15-dnevnega roka iz drugega odstavka 117. člena ZPP, zato bi ga moralo sodišče prve stopnje v skladu z določbo 1. odstavka 120. člena ZPP zavreči.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012835
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - investitor - izvajalec del - krivdna odgovornost
V skladu z gradbeno pogodbo je drugotožena stranka (izvajalec) v spornem času izvajala demontažo armstrong stropa ter slikopleskarska dela v prostorih prvotožene stranke (investitorja). Direktor drugotožene stranke je opravljal demontažo stropa, tožnik pa mu je pri tem pomagal. Tožniku je ob demontaži stropa nenadoma padel v oko tujek oziroma prah. Z zaščitnimi očali bi se bilo mogoče tovrstni poškodbi izogniti. Drugotožena stranka se je v gradbeni pogodbi zavezala, da bo med izvajanjem samostojno poskrbela za vse potrebne ukrepe varstva pri delu in varstva pred požarom, za morebitne opustitve ukrepov pa bo prevzela popolno odgovornost. Zato je podana krivdna odgovornost drugotožene stranke za vtoževano škodo, saj ni zagotovila varnega dela oziroma varnega delovnega okolja.
insolventnost delodajalca - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - plača - plačilo za delo - stečaj
ZJSRS v 16. členu določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Delodajalec pa je insolventen, če je nad njim začet stečajni postopek, kot to določa 1. alinea 2. odstavka 17. člena ZJSRS. Po določbi 18. člena ZJSRS upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja. Tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca (tožnik je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov na strani delodajalca), zato ni mogel pridobiti pravic po navedenem zakonu. Tudi sicer ZJSRS v 24. členu določa, da se postopek za uveljavitev po tem zakonu začne na zahtevo upravičenca, ki mora zahtevo vložiti v roku 90 dni od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnik ni uveljavljal pravic znotraj 90 dnevnega roka po ZJSRS, zato mu navedene pravice tudi sicer ne bi pripadale.