DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012959
ZNOMCMO člen 4, 4/1, 4/1-1, 4/1-2, 17. OZ člen 131, 131/1.
plačilo razlike plače - napotena oseba - napotitve oseb na mednarodne civilne misije - državni organ - materialna škoda - odškodninska odgovornost - pogodba o zaposlitvi
Izbirna komisija je na podlagi soglasja tožničinega predstojnika in pozitivnega mnenja Sodnega sveta sprejela sklep, da je tožnica (sodnica) primerna in usposobljena za delo v mednarodni civilni misiji. Tožnica ni želela podpisati pogodbe o zaposlitvi, ki je osnovni pogoj za napotitev na misijo, ker je ocenila, da je to zanjo degradacija sodniškega dela oziroma funkcije. Zakon o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije (ZNOMCMO) v 17. členu določa, da mora izbrani kandidat podpisati pogodbo o zaposlitvi v skladu z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev, ali drugim zakonom, ki ureja njihov položaj oz. službo. Tožena stranka je tožnici ponudila sklenitev pogodbe o zaposlitvi, v kateri bi se upošteval tožničin dejanski plačni razred sodniške plače. Tožnici bi sodniška funkcija mirovala. Pripadala bi ji plača v skladu z veljavno zakonodajo Republike Slovenije in ne plača, kot so jo prejemali njeni kolegi, saj so prejemali plačo v skladu z zakonodajo lastne države. Zato tožnici vtoževana razlika med plačo, ki naj bi jo prejemala in plačo, ki jo je prejemala kot okrožna sodnica, ne pripada.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena na delovnem mestu kontrolor na igralnih avtomatih. Ravnanje tožnice, ko je vzela predmet gosta (neuporabljeno žensko majico) in si jo prisvojila, kljub temu da jo je po pozivu takoj vrnila, je šteti za naklepno ravnanje, s katerim je hudo kršila obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPIZ/92 člen 123. ZPIZ-1 člen 94, 94/1, 446. ZUP člen 7, 7/1.
nadomestilo za invalidnost - invalid - invalidnost III. kategorije – pravice na podlagi invalidnosti – uporaba zakona - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Tožnik kot invalid III. kategorije invalidnosti ob vložitvi zahteve dne 6. 11. 2012 ni imel zakonske podlage za pridobitev pravice do nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev, temveč kvečjemu ene od pravic po ZPIZ-1. Zato je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, kot so določeni v 1. odstavku 94. člena ZPIZ-1, utemeljeno tožniku priznalo pravico do nadomestila za invalidnost.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - predlog za odlog izvršbe - predlog za omejitev izvršbe - standard nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - realizacija izvršbe kot škoda
Prodaja poslovnih deležev v družbah H. A. d.o.o. in N. A. d.o.o., sicer lahko predstavlja problem in prinaša določene spremembe v upravljanju teh gospodarskih družb, vendar realizacija izvršbe sama po sebi ne predstavlja tiste škode, ki je varovana z 71. členom ZIZ.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 41/5, 45, 47, 48, 49, 53. ZPP člen 249.
nagrada za izdelavo izvedenskega mnenja - obračun materialnih stroškov
Pritožnica je bila imenovana za izvedenko ekonomske stroke z nalogo, da po pregledu spisa in pridobitvi potrebnih podatkov ugotovi pošteno vrednost delnice družbe na dan 12.2.2007. Ob tako postavljeni nalogi s strani sodišča bi bila nujna predpostavka za uveljavljanje posebnih materialnih stroškov v smislu 1. odstavka 45. člena Pravilnika, da je postavljena jasna ločnica med tistim delom opravljenega dela pritožnice v smislu izdelave izvida in mnenja in tistim delom opravljenega dela, ki po svoji vsebini ne predstavlja same izdelave izvida in mnenja, temveč predstavljajo izvedbo analiz, meritev preiskav in drugih opravil, ki so nujno potrebni za samo izdelavo izvida in mnenja.
Tožnik (invalid II. kategorije), ki je bil uživalec delne invalidske pokojnine se je starostno upokojil, nato pa ponovno vključil v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po reaktivaciji je opravljal odvetniško dejavnost s polovico polnega delovnega časa. Odločitev, da se tožniku preneha izplačevati starostna pokojnina, je pravilna, saj je tožnik ponovno pričel opravljati dejavnost s polovico polnega delovnega časa, za preostali delovni čas pa je utemeljeno uveljavljal pravico do delne invalidske pokojnine.
Tožena stranka je predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z izdano zamudno sodbo vložila po preteku 15-dnevnega roka iz drugega odstavka 117. člena ZPP, zato bi ga moralo sodišče prve stopnje v skladu z določbo 1. odstavka 120. člena ZPP zavreči.
ZFPPIPP člen 128, 141, 221d, 221d/1, 221d/4, 221/c. ZPP člen 343, 343/1, 346, 346/1.
poenostavljena prisilna poravnava – začetek postopka prisilne poravnave – pravočasnost pritožbe – posodobljeni seznam terjatev
Posodobljeni seznam terjatev in dolžnikova izjava ni sestavni del sklepa o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave, zato tudi trenutek predložitve tega seznama ne povzroči podaljšanja pritožbenega roka na način, kot to predlaga pritožba.
Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sklep o začetku postopka prisilne poravnave izdalo in objavilo 21. 5. 2014. Rok za pritožbo zoper navedeni sklep je 15 dni in je tekel za pritožnika (upnika) od dneva objave sklepa in se je iztekel 5. 6. 2014. Upnikova pritožba, vložena 11. 7. 2014, je tako prepozna, zato jo višje sodišče v skladu s 128. členom ZFPPIPP zavrglo.
prisilna poravnava – finančna reorganizacija – posojilo – konverzija terjatve v osnovni kapital – pogodbene obresti po posojilni pogodbi
Posojilo, iz katerega tožeča stranka zahteva sporne obresti, je bilo dano v postopku prisilne poravnave nad toženo stranko, v okviru finančne reorganizacije po določbah takrat veljavnega Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL). Gre za specialne določbe, ki urejajo konverzijo terjatve v osnovi kapital dolžnika, ki izključujejo uporabo splošnih določb. V 49.d členu ZPPSL je tako določeno, da se štejejo nove delnice za vplačane in osnovni kapital za spremenjenega z dnem pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave. Gre torej za pomembno razliko od splošne ureditve po ZGD, po kateri povečanje kapitala s stvarnimi vložki učinkuje šele z vpisom povečanja v sodni register.
vdovska pokojnina - zavrženje vloge - nova zahteva
O tožničini (1.) zahtevi za priznanje pravice do vdovske pokojnine je bilo že pravnomočno odločeno (z odločbo je bilo ugotovljeno, da tožnica nima pravice do vdovske pokojnine). Pri vložitvi (2.) zahteve gre za isto upravno zadevo, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno. Od izdaje (1.) odločbe, s katero je bila tožničina zahteva za priznanje pravice do vdovske pokojnine zavrnjena, se dejansko stanje in pravna podlaga nista spremenila. V konkretnem primeru je zato izpolnjen dejanski stan iz 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP, ker je bila izdana zavrnilna odločba in se po izdaji zavrnilne odločbe dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila. Zato je odločba toženca, s katero je ta o priznanju pravice do vdovske pokojnine ponovno odločal po vsebini, nezakonita.
odpravnina - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok
Tožnikom je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo zaradi poteka časa, za katerega so imeli sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Tožena stranka je tožnike pisno obvestila, da jim po poteku določenega časa ne bo podaljšala pogodbe o zaposlitvi in ti v roku 30 dneh od prejema pisnega obvestila niso zahtevali sodnega varstva v zvezi z ugotovitvijo nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi (čl. 204/3 ZDR). Tožbo so vložili šele po dveh letih. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tožbo v delu primarnih zahtevkov, s katerimi so tožniki uveljavljali transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas.
Tožnikom je pogodba o zaposlitvi prenehala veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena (prvi odstavek 77. člena ZDR). Za takšne načine prenehanje pogodbe o zaposlitvi ZDR ni predvideval pravice do odpravnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - UZANCE
VSL0081819
OZ člen 288, 417, 417/1, 419, 419/1, 420. SPZ člen 207, 207/3. ZPP člen 188, 188/3. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 63, 64, 65.
pogodba o odstopu terjatve - obvestitev dolžnika - določenost predmeta - konkurenca navadne in fiduciarne cesije - domneva potrditve situacij - podizvajalska pogodba - neposredno plačilo podizvajalcu - uzance - vračunavanje obresti in stroškov
Za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev – dovolj je, da je o cesiji obveščen. Od trenutka obvestitve dalje je dolžan svojo obveznost izpolniti prevzemniku terjatve. Njegova obveznost do odstopnika s tem ugasne.
V primeru, ko si konkurirata navadna in fiduciarna cesija, je za presojo, katera je veljavna, odločilen trenutek obvestitve dolžnika o odstopu terjatve. Prioriteta glede na čas sklenitve cesije pride v poštev le v primeru konflikta večkratnih fiduciarnih cesij iste terjatve.
Določba 288. člena OZ je kogentna, vendar le na dolžnikovi strani. Upnik od nje lahko odstopi in plačilo poračuna drugače, na primer najprej kot plačilo glavnice (kar je za dolžnika ugodneje, saj s tem nehajo teči zamudne obresti).
Tožnik ni vtoževal ugotovitve, da mu je delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo dne 21. 8. 2012 in da je dolžna tožena stranka tožniku vzpostaviti delovno razmerje za čas od 22. 8. 2012 dalje oziroma do vključno 18. 12. 2013. Ker je kljub navedenemu sodišče prve stopnje v izreku izpodbijane sodbe ugotovilo nezakonito prenehanje delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki z dnem 21. 8. 2012 in naložilo toženi stranki, da je dolžna tožniku vzpostaviti delovno razmerje za čas od 22. 8. 2012 do vključno 18. 12. 2013, je prekoračilo njegov tožbeni zahtevek. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 357. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - prevoz na delo in z dela
Prevoz od kraja bivanja do kraja dela in nazaj v trajanju nad 3 urami nedvomno predstavlja hudo obremenitev za delavca tako s stališča fizične obremenitve kot tudi glede vpliva na socialne razmere delavca (na primer delavci - starši s predšolskimi ali mladoletnimi otroki). Zato je utemeljeno, da delavec pri odločitvi o sprejemu nove pogodbe o zaposlitvi v zvezi z urami vožnje od kraja opravljanja do kraja bivanja ni obremenjen z dogovorom iz prejšnje pogodbe o zaposlitvi (in s posledicami morebitne odklonitve take ponujene pogodbe o zaposlitvi), temveč da se vedno znova (ob vsaki ponudbi nove pogodbe o zaposlitvi po redni odpovedi prejšnje pogodbe o zaposlitvi) odloči, če bo takšno zaposlitev sprejel.
Tožnikova pot na delo in z dela bi trajala več kot 3 ure, zato je bila ponujena zaposlitev tožniku neustrezna.
ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisna oblika
Tožena stranka ni dokazala, da je tožniku podala pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi. S tem, ko je brez pravne podlage tožnika odjavila iz delovnega razmerja in socialnih zavarovanj, še pred potekom zadnje sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je ravnala nezakonito. Zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja za vtoževano obdobje utemeljen.
ZPP člen 11, 110, 110/3. ZFPPIPP člen 48, 121, 374, 374/1, 374/1-2, 374/1-3.
sodni rok – prekluzivni rok – načelo hitrosti postopka – soglasje za prevzem premoženja – prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti – razdelitev premoženja upnikom – načrt razdelitve neunovčene stečajne mase
Prekluzivni rok je tisti rok, pri katerem procesnega dejanja po poteku roka ni več mogoče opraviti. Sodni roki niso zgolj instrukcijski zato, ker jih je mogoče podaljšati. Tudi sodni roki, ki so podaljšljivi (če podaljšanje ni pravočasno predlagano), so lahko prekluzivni.
V postopkih zaradi insolventnosti je načelo hitrosti postopka zelo poudarjeno in zavezuje sodišča, da procesna dejanja izvajajo v zakonsko določenih rokih. To velja tudi za stranke, ki morajo procesna dejanja v postopku zaradi insolventnosti izvajati hitro in brez zavlačevanja.
denarna socialna pomoč - izredna denarna socialna pomoč - varstveni dodatek
Dodelitev izredne denarne socialne pomoči je namenjena za reševanje materialne ogroženosti, do katere je prišlo zaradi nastalih izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje, pa jih samska oseba z lastnimi dohodki oziroma dohodkom družine ne more pokriti. Takšni izredni stroški pa so drugačni od tistih, za katere je namenjen varstveni dodatek.
Tožničina vloga za dodelitev izredne denarne socialne pomoči je pravilno zavrnjena, ker je tožnica v vlogi zaprosila za kritje izdatkov za zdravstvene namene in premostitev sedanje materialne ogroženosti, kar je namen dodelitve denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka, izredna denarna socialna pomoč pa temu ni namenjena.
Bistvo varstva zaradi motenja posesti je v tem, da se varuje pred samovoljnimi posegi proti tistim, ki na silo odvzamejo posest zato, ker štejejo, da so upravičeni do takšne posesti oziroma, da je dejanje opravljeno v njihovo korist. Namen varstva je namreč ta, da tisti, ki ima neko stvar v posesti, le-to obdrži in da se prepreči samovolja tistega, ki meni, da je upravičen do takšne posesti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - zaposlovanje novih delavcev - preverjanje možnosti zaposlitve
Utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi posameznemu delavcu, brez katerega delodajalec lahko dosega cilje svojega poslovanja, je lahko podan že ob negativnih ekonomskih trendih, zaradi katerih delodajalcu grozi izguba (torej v smislu preprečevanja negativnega poslovnega izida) in ne šele, ko je delodajalec daljše časovno obdobje v izgubi. Tožena stranka je dokazala, da prodajni plani niso bili doseženi in da je bilo potrebno zaradi nedoseganja planiranega prometa v poslovalnicah zmanjšati število izvajalcev na delovnem mestu „prodajalec“ za dva izvajalca.
Dejstvo, da je tožena stranka zaposlovala nove delavce (in nadomeščala odsotne delavce), ni dovolj za zaključek, da je tožena stranka nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi tožnici. Odpoved bi bila nezakonita le, če bi sodišče ugotovilo, da je tožena stranka z novim redno zaposlenim delavcem nadomestila delo tožnice, oziroma da je imela ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi za tožnico na razpolago drugo ustrezno delo.