ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnik je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazal z dovoljenjem za souporabo stanovanja v kraju izobraževanja. Zato mu je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Pogoj prijavljenosti začasnega prebivališča v skladu z ZPPreb je določila šele novela ZŠtip z dne 2. 7. 2013, ki je v predmetni zadevi seveda ni mogoče uporabiti retroaktivno. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču, zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - predlog za odlog izvršbe - predlog za omejitev izvršbe - standard nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - realizacija izvršbe kot škoda
Prodaja poslovnih deležev v družbah H. A. d.o.o. in N. A. d.o.o., sicer lahko predstavlja problem in prinaša določene spremembe v upravljanju teh gospodarskih družb, vendar realizacija izvršbe sama po sebi ne predstavlja tiste škode, ki je varovana z 71. členom ZIZ.
insolventnost delodajalca - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - plača - plačilo za delo - stečaj
ZJSRS v 16. členu določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Delodajalec pa je insolventen, če je nad njim začet stečajni postopek, kot to določa 1. alinea 2. odstavka 17. člena ZJSRS. Po določbi 18. člena ZJSRS upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja. Tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca (tožnik je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov na strani delodajalca), zato ni mogel pridobiti pravic po navedenem zakonu. Tudi sicer ZJSRS v 24. členu določa, da se postopek za uveljavitev po tem zakonu začne na zahtevo upravičenca, ki mora zahtevo vložiti v roku 90 dni od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnik ni uveljavljal pravic znotraj 90 dnevnega roka po ZJSRS, zato mu navedene pravice tudi sicer ne bi pripadale.
invalidska pokojnina - invalidnost I. kategorije - sprememba v stanju invalidnosti - invalid II. kategorije
Pri tožniku (invalidu II. kategorije) ni prišlo do popolne izgube delazmožnosti, zato niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji iz prve alineje drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, da bi se tožnika razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine.
Pri tožniku je podana preostala delovna zmožnost, za kar ni potrebna poklicna rehabilitacija, zato tožnik po drugi alineji 67. člena ZPIZ-1 ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012959
ZNOMCMO člen 4, 4/1, 4/1-1, 4/1-2, 17. OZ člen 131, 131/1.
plačilo razlike plače - napotena oseba - napotitve oseb na mednarodne civilne misije - državni organ - materialna škoda - odškodninska odgovornost - pogodba o zaposlitvi
Izbirna komisija je na podlagi soglasja tožničinega predstojnika in pozitivnega mnenja Sodnega sveta sprejela sklep, da je tožnica (sodnica) primerna in usposobljena za delo v mednarodni civilni misiji. Tožnica ni želela podpisati pogodbe o zaposlitvi, ki je osnovni pogoj za napotitev na misijo, ker je ocenila, da je to zanjo degradacija sodniškega dela oziroma funkcije. Zakon o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije (ZNOMCMO) v 17. členu določa, da mora izbrani kandidat podpisati pogodbo o zaposlitvi v skladu z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev, ali drugim zakonom, ki ureja njihov položaj oz. službo. Tožena stranka je tožnici ponudila sklenitev pogodbe o zaposlitvi, v kateri bi se upošteval tožničin dejanski plačni razred sodniške plače. Tožnici bi sodniška funkcija mirovala. Pripadala bi ji plača v skladu z veljavno zakonodajo Republike Slovenije in ne plača, kot so jo prejemali njeni kolegi, saj so prejemali plačo v skladu z zakonodajo lastne države. Zato tožnici vtoževana razlika med plačo, ki naj bi jo prejemala in plačo, ki jo je prejemala kot okrožna sodnica, ne pripada.
ugovor po izteku roka - izvršljiva sodna odločba - predpostavke za izvršilni naslov - naknadna izguba lastnosti izvršilnega naslova - neobstoj izvršilnega naslova
Čeprav listina ob vložitvi predloga za izvršbo izpolnjuje vse pogoje za izvršilni naslov, lahko kasneje - tekom izvršilnega postopka, pride do razveljavitve, odprave ali spremembe izvršilnega naslova, ki ga predstavlja sodna odločba. Listina, ki je ob vložitvi predloga izpolnjevala vse pogoje za izvršilni naslov, zaradi tega (naknadno) izgubi lastnosti izvršilnega naslova.
Sodišče prve stopnje je odškodninski zahtevek (pravilno: tožbo) tožnice zavrglo, ne da bi navedlo razloge za takšno odločitev. Ker sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, je podana kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
V obravnavanem primeru postopek osebnega vročanja odpovedi ni potekal tako, kot to določata tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP. Iz vročilnice namreč ne izhaja, da je vročevalec poskušal s t.i. nadomestno vročitvijo tožničinemu partnerju. Le če vročitev po 140. členu ZPP ni možna, kar v konkretnem primeru ni izkazano, bi moral vročevalec pustiti tožnici v nabiralniku obvestilo (ne pa pisanja), v katerem navede, kje se pisanje nahaja in rok, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Tega vročevalec ni storil, zato pogoj za zakonsko fikcijo vročitve ni izpolnjen. Po določbi 87. člena ZDR mora biti (pisna) odpoved vročena delavcu osebno in dokler ni vročena, ne more imeti učinkov. Šele z vročitvijo začne teči tudi odpovedni rok in rok za sodno varstvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080881
ZPP člen 212, 287, 339, 339/2, 339/2-10. OZ člen 633.
trditveno in dokazno breme – informativni dokazi – nadomeščanje trditev z dokazi – podjemna pogodba – spor majhne vrednosti – izvedba naroka – dopolnjevanje navedb na naroku – zavrnitev dokaznih predlogov
Niso dovoljeni t. i. informativni dokazi, pri katerih manjkajo dejanske navedbe oziroma so le te pavšalne in ki naj se izpeljejo zato, da bo njegova izvedba dala podlago za trditve. S predlaganjem dokaza in z njegovo izvedbo stranka ne more nadomestiti trditvene podlage.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - odpovedni rok - odpoved pravici - denarno povračilo namesto odpovednega roka
Po določbi 94. člena ZDR se delavec in delodajalec lahko dogovorita o ustreznem denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega roka. Tožnik in tožena stranka nista sklenila pisnega dogovora na podlagi 94. člena ZDR, zato tožniku ne pripada denarno povračilo namesto odpovednega roka, in sicer ne glede na to, da je tožnik podal izjavo, da se odpoveduje pravici koriščenja odpovednega roka.
Tožniku (samostojnemu podjetniku) je bila od razvrstitve v III. kategorijo invalidnosti s pravnomočno sodbo od 19. 11. 2007 dalje priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom. Vendar od tega datuma tožniku ni mogoče priznati pravice do izplačevanja delne invalidske pokojnine. V 2. odstavku 262. člena ZPIZ-1 je namreč določeno, da se odločba o priznani pravici na podlagi II. ali III. kategorije invalidnosti izvrši, ko postane dokončna v upravnem postopku. V konkretnem primeru je bila odločba toženca, s katero je tožniku priznal pravico do dela s skrajšanim delovnim časom, dokončna z dnem 23. 3. 2011. S tem datumom je tožnik pravno formalno lahko pričel opravljati svojo dejavnost skladno s priznano pravico in ugotovljeno preostalo delovno zmožnostjo s skrajšanim delovnim časom in ne pred tem datumom oz. že od 19. 11. 2007 dalje.
Tožba je bila vložena po začetku stečaja nad toženo stranko, zato konkretni pravdni postopek sploh ni bil prekinjen in tožeča stranka po izdaji sklepa o preizkusu terjatev (prerekana glavnična terjatev v višini 28.900,00 EUR) tudi po oceni pritožbenega sodišča sploh ni bila dolžna predlagati nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka.
Ker tožeča stranka v stečajnem postopku nad toženo stranko sploh ni prijavila terjatve iz naslova zakonskih zamudnih obresti od glavničnega zneska 28.900,00 EUR za čas od 21.12.2012 do plačila, je pravilna in zakonita odločitev sodišča prve stopnje, da se tožbeni zahtevek v tem delu zavrne, saj je terjatev iz tega naslova v razmerju do stečajnega dolžnika prenehala (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP).
Pri samostojnih ali brezpogojnih garancijah je edini pogoj za izplačilo garancijskega zneska pravočasna in pravilna predložitev pisne zahteve koristnika garancije, naj garant v dogovorjenem roku izplača dogovorjeni znesek. Vendar pa v konkretnem primeru ne gre za takšno vrsto garancijske izjave, kot to zmotno ocenjuje obravnavana pritožba.
V konkretni garancijski izjavi je resda garant zapisal, da se z garancijo nepreklicno in brezpogojno zavezuje, da bo v določenem roku plačal upravičencu po prejemu pisnega zahtevka dolgovani garancijski znesek, vendar pa je v nadaljevanju tudi zapisano, da mora zahtevek za unovčitev garancije vsebovati tudi originalni izvod garancije. To pa po eni strani pomeni, da gre v konkretnem primeru za garancijo „brez ugovora“, ki je samostojna in neodvisna (nepogojna) od veljavnosti osnovnega pravnega razmerja, po drugi strani pa ima dana garancijska izjava tudi vse značilnosti dokumentarne garancije, ki poleg predložitve pisne zahteve koristnika (upravičenca) kot pogoj določa tudi istočasno predložitev originala same garancijske izjave.
ZUJF člen 1, 246. URS člen 2, 3.a, 3.a/3, 14, 66. ZDR člen 88, 89. ZPIZ-1 člen 402, 404, 430.
upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
Tožniku je delovno razmerje prenehalo zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve ZUJF izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha veljati). Določba 246. člena ZUJF je bila veljavna in pravno upoštevna podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa tožene stranke, zato tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev tega sklepa ni utemeljen.
ZJU člen 39, 39/2, 95, 156, 156/2, 156/3, 156/4. ZDR člen 15, 15/4, 75.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - javni uslužbenec - ukinitev delovnega mesta - dejansko delo
Tožena stranka, kljub spremembi Akta o sistemizaciji, s katerim je ukinila delovno mesto, za katero je imel tožnik formalno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, tožniku ne more zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga za to delovno mesto, če del in nalog tega delovnega mesta tožnik dejansko in po sporazumu s toženo stranko ni opravljal. Če je tožnik opravljal drugo delo, kakor tisto, za katero je imel sklenjen aneks k pogodbi o zaposlitvi, mu gredo tudi vse pravice glede na to drugo delovno mesto.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnik je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazala s pogodbo o najemu stanovanja v kraju izobraževanja. Zato je upravičen do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
ZGD-1 člen 60, 65, 282, 282/1, 282/2, 285, 285/1, 285/3. OZ člen 18, 319.
ugotovitev obstoja prerekane terjatve - letno poročilo - plačilo razlike plače - upravni odbor - pristojnost - plača - odpust dolga - predsednik upravnega odbora -
Tožnik (predsednik upravnega odbora) je bil v zvezi s svojimi plačili v razmerju do tožene stranke v dvojnem položaju, kot upravičenec in upnik, ter kot odgovorni odredbodajalec, saj je v funkciji predsednika upravnega odbora istočasno vodil toženo stranko. Upoštevaje tožnikov položaj pri toženi stranki se je tožnik očitno strinjal s plačo, kot mu je bila sproti obračunavana in izplačevana. Kot predsednik upravnega odbora je moral tožnik pri vodenju družbe ravnati s povečano skrbnostjo in to je veljalo tudi za medsebojne obveznosti med njim in družbo. Če bi štel, da ima do tožene stranke odprte terjatve, se je od njega utemeljeno pričakovalo najmanj, da bi te terjatve korektno navedel v letnih poročilih družbe oziroma bilancah stanja. Ker tega ni storil, se šteje, da se je tožnik terjatvam iz naslova višje plače v smislu odpusta dolga odpovedal (319. člen v zvezi z 18. členom OZ).
ZPP člen 140, 141, 141/2, 141.a, 142, 142/4, 318, 318/1.
zamudna sodba - vročanje - pravna oseba
Sodišče prve stopnje je štelo, da je bila toženi stranki tožba vročena v odgovor, glede na vrnjeno poštno pošiljko z označbo vročevalca, da tožena stranka nima hišnega predalčnika, po preteku 15 dni od obvestila o prispelem pismu. Tožena stranka v pritožbi navaja, da nikoli ni prejela obvestila o tem, da je zanjo prispela priporočena sodna pošiljka in da ima svojo firmo napisano na poštnem predalčniku in na vhodnih vratih. Predlaga zaslišanje njenega delavca, ki je vsak delovni dan prisoten na sedežu tožene stranke. Ker obstaja utemeljen dvom o tem, da toženi stranki tožbe s pozivom na odgovor ni bila pravilno vročena, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.