Pri samostojnih ali brezpogojnih garancijah je edini pogoj za izplačilo garancijskega zneska pravočasna in pravilna predložitev pisne zahteve koristnika garancije, naj garant v dogovorjenem roku izplača dogovorjeni znesek. Vendar pa v konkretnem primeru ne gre za takšno vrsto garancijske izjave, kot to zmotno ocenjuje obravnavana pritožba.
V konkretni garancijski izjavi je resda garant zapisal, da se z garancijo nepreklicno in brezpogojno zavezuje, da bo v določenem roku plačal upravičencu po prejemu pisnega zahtevka dolgovani garancijski znesek, vendar pa je v nadaljevanju tudi zapisano, da mora zahtevek za unovčitev garancije vsebovati tudi originalni izvod garancije. To pa po eni strani pomeni, da gre v konkretnem primeru za garancijo „brez ugovora“, ki je samostojna in neodvisna (nepogojna) od veljavnosti osnovnega pravnega razmerja, po drugi strani pa ima dana garancijska izjava tudi vse značilnosti dokumentarne garancije, ki poleg predložitve pisne zahteve koristnika (upravičenca) kot pogoj določa tudi istočasno predložitev originala same garancijske izjave.
ZPIZ/92 člen 123. ZPIZ-1 člen 94, 94/1, 446. ZUP člen 7, 7/1.
nadomestilo za invalidnost - invalid - invalidnost III. kategorije – pravice na podlagi invalidnosti – uporaba zakona - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Tožnik kot invalid III. kategorije invalidnosti ob vložitvi zahteve dne 6. 11. 2012 ni imel zakonske podlage za pridobitev pravice do nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev, temveč kvečjemu ene od pravic po ZPIZ-1. Zato je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, kot so določeni v 1. odstavku 94. člena ZPIZ-1, utemeljeno tožniku priznalo pravico do nadomestila za invalidnost.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - dokazno breme - obseg sodne presoje - vezanost na odpovedni razlog
Delodajalec v sodnem postopku ne more razširjati dejansko opredeljenih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma navajati in uveljavljati drugih ali dodatnih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče dodatnih razlogov ne upošteva, temveč presoja le obstoj in zakonitost odpovedi iz razloga, iz katerega je pri podani odpovedi izhajal in ga obrazložil sam delodajalec.
Tožnica je delala na delovnem mestu „živilski delavec“in ne na delovnem mestu „prodajalka“, na katerem ji je tožena stranka podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Prišlo je do dejanskega sporazumnega izvrševanja drugačne pogodbe o zaposlitvi med strankama, vendar nepodpis pogodbe o zaposlitvi ne vpliva na obstoj in veljavnost takšne pogodbe. Ker je tožnica delala večino dela kot „živilski delavec“ in ne na delovnem mestu „prodajalka“, ki ga je tožena stranka „ukinila“, je izpodbijana odpoved nezakonita.
pretrganje zastaranja – zunajzakonska skupnost – partnerska skupnost
Zastaranje ne teče med osebama, ki sta živeli v zunajzakonski skupnosti po 12. čl. ZZZDR, teče pa med osebama, ki sta živeli zgolj v neki partnerski skupnosti.
plačilo razlike plače - vojska - plačilo za dejansko opravljeno delo - obveznost plačila - dodatek - povečan obseg dela in obremenitev - dodatek za posebna znanja in obremenitve pri delu
Tožnik odločb, na podlagi katerih mu je bila v spornem obdobju določena plača, ni izpodbijal. Plače so bile tožniku pravilno obračunane in izplačane v skladu s pravnomočnimi odločbami in veljavno formacijo, zato njegov zahtevek za plačilo razlike v plači ni utemeljen. Zahtevek prav tako ni utemeljen na podlagi plačila za dejansko opravljeno delo. Tak zahtevek je lahko utemeljen, če delavec dejansko opravlja delo nekega drugega delovnega mesta, kot pa je tisto, na katerega je formalno razporejen. Tožnik ni opravljal dela na neki drugi formacijski dolžnosti, temveč na formacijskih dolžnosti, na katero je bil imenovan. Prav tako ni opravljal enakega dela kot ostali sodelavci oziroma priče, ki so bili v skladu s formacijo in ustreznimi odločbami razporejeni v plačilne razrede z višjim količnikom od tožnika.
Tožnik je bil imenovan na formacijsko dolžnost letalsko-tehničnega osebja, zato je na podlagi tega dejstva upravičen do vtoževanega 20 % povišanja osnovne plače. Zato bi tožena stranka tožniku tudi v spornem obdobju na podlagi 59. člena ZSSlov, sklepa Vlade RS z dne 22. 11. 2007, odredbe ministra z dne 22. 1. 2008 ter formacije morala izplačevati 20 % dodatek za posebna znanja in obremenitve pri delu.
ZGD-1 člen 60, 65, 282, 282/1, 282/2, 285, 285/1, 285/3. OZ člen 18, 319.
ugotovitev obstoja prerekane terjatve - letno poročilo - plačilo razlike plače - upravni odbor - pristojnost - plača - odpust dolga - predsednik upravnega odbora -
Tožnik (predsednik upravnega odbora) je bil v zvezi s svojimi plačili v razmerju do tožene stranke v dvojnem položaju, kot upravičenec in upnik, ter kot odgovorni odredbodajalec, saj je v funkciji predsednika upravnega odbora istočasno vodil toženo stranko. Upoštevaje tožnikov položaj pri toženi stranki se je tožnik očitno strinjal s plačo, kot mu je bila sproti obračunavana in izplačevana. Kot predsednik upravnega odbora je moral tožnik pri vodenju družbe ravnati s povečano skrbnostjo in to je veljalo tudi za medsebojne obveznosti med njim in družbo. Če bi štel, da ima do tožene stranke odprte terjatve, se je od njega utemeljeno pričakovalo najmanj, da bi te terjatve korektno navedel v letnih poročilih družbe oziroma bilancah stanja. Ker tega ni storil, se šteje, da se je tožnik terjatvam iz naslova višje plače v smislu odpusta dolga odpovedal (319. člen v zvezi z 18. členom OZ).
ZIZ člen 56. ZPP člen 98, 98/1, 98/4, 98/5, 360, 360/1.
zavrženje pritožbe - odsotnost pooblastila
Peti odstavek 98. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ nalaga sodišču, da ne glede na določbe iz prvega do četrtega odstavka 98. člena ZPP,(1) ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, če k vlogi ni predložil pooblastil, ampak pravno sredstvo zavrže. Glede na ugotovljeno, da k pritožbi ni bilo priloženo pooblastilo odvetnice za zastopanje drugega dolžnika, prav tako pooblastilo ni bilo vloženo pred tem, saj se v spisu ne nahaja, je pritožbeno sodišče pritožbo drugega dolžnika kot nedovoljeno zavrglo (peti odstavek 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 343. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
V spornem obdobju je tožnica kot stevardesa pri toženi stranki opravljala delo preko napotnic študentskega servisa. Pri toženi stranki je bila redno vključena v njen delovni proces, zato si ni mogla sama izbirati letov, prostih dni in ostalih odsotnosti. Delo je opravljala po odredbah in navodilih ter pod nadzorom tožene stranke. Ta je planirala in ji odrejala delo, ki ga je morala opravljati po predpisanih postopkih za delo kabinskega osebja. Obseg dela tožnice je bil enak, kot obseg dela redno zaposlenih stevardov. Njeno delo ni bilo občasno, ker ni trajalo le krajši čas ali občasno, ampak stalno. Delo tožnice je tako pri toženi stranki imelo vse elemente delovnega razmerja po 4. členu ZDR, zato je njen tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja za vtoževano obdobje utemeljen.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnik je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazal z dovoljenjem za souporabo stanovanja v kraju izobraževanja. Zato mu je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Pogoj prijavljenosti začasnega prebivališča v skladu z ZPPreb je določila šele novela ZŠtip z dne 2. 7. 2013, ki je v predmetni zadevi seveda ni mogoče uporabiti retroaktivno. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču, zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012838
ZDR člen 184. ZPP člen 52, 52/1, 52/2, 60. ZPP člen.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - stavrna pristojnost - delodajalec - zavarovalnica - podružnica
Za sojenje v sporih zoper pravno osebo, ki ima podružnico zunaj svojega sedeža, je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je ta podružnica, če izvira spor iz pravnega razmerja s to podružnico (60. člen ZPP). Tožnik je ob vložitvi tožbe izbral krajevno pristojnost sodišča, na območju katerega je podružnica prvotožene stranke (zavarovalnice), zato bi moralo sodišče prve stopnje po umiku tožbe zoper drugotoženo stranko (delodajalca) zadevo odstopiti stvarno in krajevno pristojnemu okrajnemu sodišču, na območju katerega je ta podružnica.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 44/2, 45.
zdraviliško zdravljenje
Pravico do zdraviliškega zdravljenja, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, je iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja glede na 43. člen Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja mogoče priznati le osebi, ki mora zaradi svojega zdravstvenega stanja in drugih pogojev med rehabilitacijo bivati v zdravilišču, pod pogojem, da je podano katero od bolezenskih stanj, določenih v 45. členu Pravil in izpolnjen vsaj eden od predpisanih pričakovanih rezultatov iz drugega odstavka 44. člena Pravil. V obravnavani zadevi ni dokazan nobeden od predpisanih pogojev, zato tožnikov zahtevek na priznanje pravice do 14-dnevnega zdravljenja v naravnem zdravilišču ni utemeljen.
predhodna odredba – postopek zavarovanja – prisilna poravnava – ustavitev postopka in razveljavitev dejanj
Izvršilno sodišče mora na podlagi določbe drugega odstavka 216. člena ZFPPIPP (31. člen novele ZFPPIPP-F, ki je začela veljati 7.12.2013) ustaviti postopek zavarovanja s predhodno odredbo, ki je bil prekinjen po prvem odstavku 132. člena ZFPPIPP, in razveljaviti dejanja, opravljena v tem postopku. Razveljavitev pa se seveda nanaša na vsa dejanja, tudi tista, ki temeljijo na pravnomočnem sklepu o predhodni odredbi, upoštevaje ob tem, da predstavlja predhodna odredba zgolj začasni ukrep zavarovanja, ki ustvarja le časovno omejeno zastavno (ločitveno) pravico.
starostna pokojnina - lastnost zavarovanca - odškodnina - zakonske zamudne obresti - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Za priznanje odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti je odločilen čas, ko je bila izdana nepravilna oz. nezakonita odločba, ki je bila nato odpravljena in tožniku priznana pravica za nazaj. V času izdaje dokončne odločbe, ki je bila predmet presoje pred sodiščem (1. 10. 2012), je veljal ZPIZ-1, ki je v določbi 276. člena urejal tudi odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti. Kasneje sprejeti ZPIZ-2, ki je začel veljati 1. 1. 2013, na priznano odškodnino nima nobenega vpliva. ZPIZ-2 niti v prehodnih določbah ne posega v ureditev priznavanja odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti, kar pomeni, da sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da je odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti priznalo zgolj do 31. 12. 2012.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1. ZMZPP člen 90, 91, 91/1, 91/1-3, 92, 92/3. ZDSS-1 člen 34.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - izvedensko mnenje - predujem - izvedba dokaza po uradni dolžnosti
Tožnik (tuj državljan, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji) je od tožene stranke vtoževal odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel zaradi nesreče pri delu. Pri delu na gradbišču je padel iz gradbenega odra (ki ni imel prečne varovalne ograje) z višine približno 8 metrov in pri tem padcu utrpel hude telesne poškodbe. Tožena stranka je tožniku objektivno odgovorna zaradi dela na višini in krivdno odgovorna zaradi opustitve dolžnega nadzora za varno delo in zagotavljanja varnih pogojev dela. Tožnik ni imel na razpolago niti čelade niti vrvi, s katero bi se zavaroval pred padcem. Na odru je delal prvič in ni imel izkušenj z odrejenim delom (odstranjevanjem desk iz posušenega betona na višini 8 metrov). Zato tožniku ni mogoče očitati soprispevka k nastanku škode.
O posameznih oblikah nepremoženjske škode, ki jo je tožnik vtoževal in odškodnini zanje, je sodišče prve stopnje odločilo le na podlagi tožnikove izpovedbe in medicinske dokumentacije. Na podlagi teh dokazov sodišče prve stopnje, glede na obseg in vrste tožnikov poškodb ter potek zdravljenja, ni moglo pravilno in preverljivo ugotoviti trajanja in intenzivnosti telesnih bolečin, ki jih je utrpel tožnik, nevšečnosti med zdravljenjem, pa tudi strahu in ostalih oblik nepremoženjske škode, ki jo je tožnik v tem individualnem delovnem sporu vtoževal. Dejstvo, da tožnik ni založil zneska za izvedbo dokaza z izvedencem medicinske stroke, ni predstavljalo ovire, da bi sodišče prve stopnje na podlagi 34. člena ZDSS-1 izvedlo ta dokaz po uradni dolžnosti.
Tretja točka 1. odstavka 91. člena ZMZPP določa, da toženec nima pravice do varščine za pravdne stroške v primeru, če se tožbeni zahtevek nanaša na tožnikovo terjatev iz njegovega delovnega razmerja v Sloveniji. Med takšne terjatve spadajo tudi terjatve, ki jih tožnik uveljavlja v tem individualnem delovnem sporu.
subvencioniranje najemnine - popolnost vloge - zavrženje vloge - predsodni postopek - denarna socialna pomoč
Denarna socialna pomoč je transfer iz javnih sredstev, o katerem odloča in dajatev izplačuje CSD, zato za tovrstni prejemek ni dovoljeno zahtevati posebnega potrdila (66. člen ZUP). Uradna oseba, ki vodi postopek, mora podatke o denarnih nakazilih v skladu s 139. členom ZUP pridobiti po uradni dolžnosti od nosilca. Zato v obravnavanem predsodnem postopku niso bili izpolnjeni pogoji za zavrženje vloge za priznanje pravice do subvencionirane najemnine po 67. členu ZUP.
načelo enake vrednosti dajatev - soglasje k ponudbi
Ker je tožeča stranka z deli pričela in jih izvedla, ne da bi pred tem pridobila soglasje tožene stranke k višji urni postavki za opravljena dela, je obdržala upravičenje zahtevati od tožene stranke plačilo zgolj v višini predhodno dogovorjene cene po osnovni pogodbi, ki med strankama niti ni sporna. Na takšen zaključek ne vpliva okoliščina, da v Sloveniji v spornem obdobju ni bilo kadra za izvedbo tovrstnega specifičnega naročila tožene stranke. Zgolj iz okoliščine, da se je tožena stranka strinjala s tujimi izvajalci del, še ni mogoče sklepati na utemeljenost zahtevka za višjo urno postavko. Prav tako je materialnopravno zmotno sklepanje, da je tožena stranka s prevzemom del in plačilom potnih stroškov mehanikov iz Švedske priznala svoj dolg do tožeče stranke, saj iz povzetih dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da tožena stranka soglasja k višji urni postavki tožeči stranki ni podala.
V predmetni zadevi ni prišlo do glavne obravnave. Tožba je bila umaknjena le nekaj dni po tem, ko je tožena stranka v celoti izplačala še preostalih 80 % protiustavno znižane pokojninske dajatve. Zato je potrebno šteti, da je bila tožba umaknjena takoj po izpolnitvi zahtevka, zaradi česar je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške (prvi odstavek 158. člena ZPP).
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - predlog za odlog izvršbe - predlog za omejitev izvršbe - standard nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - realizacija izvršbe kot škoda
Prodaja poslovnih deležev v družbah H. A. d.o.o. in N. A. d.o.o., sicer lahko predstavlja problem in prinaša določene spremembe v upravljanju teh gospodarskih družb, vendar realizacija izvršbe sama po sebi ne predstavlja tiste škode, ki je varovana z 71. členom ZIZ.
Sodišče prve stopnje je odškodninski zahtevek (pravilno: tožbo) tožnice zavrglo, ne da bi navedlo razloge za takšno odločitev. Ker sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, je podana kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
V obravnavanem primeru postopek osebnega vročanja odpovedi ni potekal tako, kot to določata tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP. Iz vročilnice namreč ne izhaja, da je vročevalec poskušal s t.i. nadomestno vročitvijo tožničinemu partnerju. Le če vročitev po 140. členu ZPP ni možna, kar v konkretnem primeru ni izkazano, bi moral vročevalec pustiti tožnici v nabiralniku obvestilo (ne pa pisanja), v katerem navede, kje se pisanje nahaja in rok, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Tega vročevalec ni storil, zato pogoj za zakonsko fikcijo vročitve ni izpolnjen. Po določbi 87. člena ZDR mora biti (pisna) odpoved vročena delavcu osebno in dokler ni vročena, ne more imeti učinkov. Šele z vročitvijo začne teči tudi odpovedni rok in rok za sodno varstvo.