obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
V spornem obdobju je tožnica kot stevardesa pri toženi stranki opravljala delo preko napotnic študentskega servisa. Pri toženi stranki je bila redno vključena v njen delovni proces, zato si ni mogla sama izbirati letov, prostih dni in ostalih odsotnosti. Delo je opravljala po odredbah in navodilih ter pod nadzorom tožene stranke. Ta je planirala in ji odrejala delo, ki ga je morala opravljati po predpisanih postopkih za delo kabinskega osebja. Obseg dela tožnice je bil enak, kot obseg dela redno zaposlenih stevardov. Njeno delo ni bilo občasno, ker ni trajalo le krajši čas ali občasno, ampak stalno. Delo tožnice je tako pri toženi stranki imelo vse elemente delovnega razmerja po 4. členu ZDR, zato je njen tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja za vtoževano obdobje utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - odpovedni rok - odpoved pravici - denarno povračilo namesto odpovednega roka
Po določbi 94. člena ZDR se delavec in delodajalec lahko dogovorita o ustreznem denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega roka. Tožnik in tožena stranka nista sklenila pisnega dogovora na podlagi 94. člena ZDR, zato tožniku ne pripada denarno povračilo namesto odpovednega roka, in sicer ne glede na to, da je tožnik podal izjavo, da se odpoveduje pravici koriščenja odpovednega roka.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013.
S tem, ko je tožnica že v vlogi za priznanje pravice do Zoisove štipendije dne 1. 8. 2012 navedla, da se bo izobraževala in tudi stanovala izven kraja svojega stalnega prebivališča in da ima s 5. 10. 2012 prijavljeno začasno prebivališče v kraju študija, so bili izpolnjeni pogoji za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081814
OZ člen 6, 6/2, 17, 619.
podjemna pogodba – neizpolnitev pogodbe – običajna praksa – profesionalna skrbnost – izguba podatkov – dolžnost arhiviranja in varnostnega kopiranja
Strokovna izvedba obveznosti, ki jo podjemnik prevzame s podjemno pogodbo, pomeni na strani vsakega izvajalca dolžnost, da svoj podjem opravi z dolžno profesionalno skrbnostjo in tega ni potrebno posebej zapisovati v pogodbo.
odpravnina - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok
Tožnikom je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo zaradi poteka časa, za katerega so imeli sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Tožena stranka je tožnike pisno obvestila, da jim po poteku določenega časa ne bo podaljšala pogodbe o zaposlitvi in ti v roku 30 dneh od prejema pisnega obvestila niso zahtevali sodnega varstva v zvezi z ugotovitvijo nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi (čl. 204/3 ZDR). Tožbo so vložili šele po dveh letih. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tožbo v delu primarnih zahtevkov, s katerimi so tožniki uveljavljali transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas.
Tožnikom je pogodba o zaposlitvi prenehala veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena (prvi odstavek 77. člena ZDR). Za takšne načine prenehanje pogodbe o zaposlitvi ZDR ni predvideval pravice do odpravnine.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - predlog za odlog izvršbe - predlog za omejitev izvršbe - standard nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - realizacija izvršbe kot škoda
Prodaja poslovnih deležev v družbah H. A. d.o.o. in N. A. d.o.o., sicer lahko predstavlja problem in prinaša določene spremembe v upravljanju teh gospodarskih družb, vendar realizacija izvršbe sama po sebi ne predstavlja tiste škode, ki je varovana z 71. členom ZIZ.
subvencioniranje najemnine - popolnost vloge - zavrženje vloge - predsodni postopek - denarna socialna pomoč
Denarna socialna pomoč je transfer iz javnih sredstev, o katerem odloča in dajatev izplačuje CSD, zato za tovrstni prejemek ni dovoljeno zahtevati posebnega potrdila (66. člen ZUP). Uradna oseba, ki vodi postopek, mora podatke o denarnih nakazilih v skladu s 139. členom ZUP pridobiti po uradni dolžnosti od nosilca. Zato v obravnavanem predsodnem postopku niso bili izpolnjeni pogoji za zavrženje vloge za priznanje pravice do subvencionirane najemnine po 67. členu ZUP.
načelo enake vrednosti dajatev - soglasje k ponudbi
Ker je tožeča stranka z deli pričela in jih izvedla, ne da bi pred tem pridobila soglasje tožene stranke k višji urni postavki za opravljena dela, je obdržala upravičenje zahtevati od tožene stranke plačilo zgolj v višini predhodno dogovorjene cene po osnovni pogodbi, ki med strankama niti ni sporna. Na takšen zaključek ne vpliva okoliščina, da v Sloveniji v spornem obdobju ni bilo kadra za izvedbo tovrstnega specifičnega naročila tožene stranke. Zgolj iz okoliščine, da se je tožena stranka strinjala s tujimi izvajalci del, še ni mogoče sklepati na utemeljenost zahtevka za višjo urno postavko. Prav tako je materialnopravno zmotno sklepanje, da je tožena stranka s prevzemom del in plačilom potnih stroškov mehanikov iz Švedske priznala svoj dolg do tožeče stranke, saj iz povzetih dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da tožena stranka soglasja k višji urni postavki tožeči stranki ni podala.
insolventnost delodajalca - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - plača - plačilo za delo - stečaj
ZJSRS v 16. členu določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Delodajalec pa je insolventen, če je nad njim začet stečajni postopek, kot to določa 1. alinea 2. odstavka 17. člena ZJSRS. Po določbi 18. člena ZJSRS upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja. Tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca (tožnik je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov na strani delodajalca), zato ni mogel pridobiti pravic po navedenem zakonu. Tudi sicer ZJSRS v 24. členu določa, da se postopek za uveljavitev po tem zakonu začne na zahtevo upravičenca, ki mora zahtevo vložiti v roku 90 dni od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnik ni uveljavljal pravic znotraj 90 dnevnega roka po ZJSRS, zato mu navedene pravice tudi sicer ne bi pripadale.
ugovor po izteku roka - izvršljiva sodna odločba - predpostavke za izvršilni naslov - naknadna izguba lastnosti izvršilnega naslova - neobstoj izvršilnega naslova
Čeprav listina ob vložitvi predloga za izvršbo izpolnjuje vse pogoje za izvršilni naslov, lahko kasneje - tekom izvršilnega postopka, pride do razveljavitve, odprave ali spremembe izvršilnega naslova, ki ga predstavlja sodna odločba. Listina, ki je ob vložitvi predloga izpolnjevala vse pogoje za izvršilni naslov, zaradi tega (naknadno) izgubi lastnosti izvršilnega naslova.
predhodna odredba – postopek zavarovanja – prisilna poravnava – ustavitev postopka in razveljavitev dejanj
Izvršilno sodišče mora na podlagi določbe drugega odstavka 216. člena ZFPPIPP (31. člen novele ZFPPIPP-F, ki je začela veljati 7.12.2013) ustaviti postopek zavarovanja s predhodno odredbo, ki je bil prekinjen po prvem odstavku 132. člena ZFPPIPP, in razveljaviti dejanja, opravljena v tem postopku. Razveljavitev pa se seveda nanaša na vsa dejanja, tudi tista, ki temeljijo na pravnomočnem sklepu o predhodni odredbi, upoštevaje ob tem, da predstavlja predhodna odredba zgolj začasni ukrep zavarovanja, ki ustvarja le časovno omejeno zastavno (ločitveno) pravico.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - UZANCE
VSL0081819
OZ člen 288, 417, 417/1, 419, 419/1, 420. SPZ člen 207, 207/3. ZPP člen 188, 188/3. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 63, 64, 65.
pogodba o odstopu terjatve - obvestitev dolžnika - določenost predmeta - konkurenca navadne in fiduciarne cesije - domneva potrditve situacij - podizvajalska pogodba - neposredno plačilo podizvajalcu - uzance - vračunavanje obresti in stroškov
Za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev – dovolj je, da je o cesiji obveščen. Od trenutka obvestitve dalje je dolžan svojo obveznost izpolniti prevzemniku terjatve. Njegova obveznost do odstopnika s tem ugasne.
V primeru, ko si konkurirata navadna in fiduciarna cesija, je za presojo, katera je veljavna, odločilen trenutek obvestitve dolžnika o odstopu terjatve. Prioriteta glede na čas sklenitve cesije pride v poštev le v primeru konflikta večkratnih fiduciarnih cesij iste terjatve.
Določba 288. člena OZ je kogentna, vendar le na dolžnikovi strani. Upnik od nje lahko odstopi in plačilo poračuna drugače, na primer najprej kot plačilo glavnice (kar je za dolžnika ugodneje, saj s tem nehajo teči zamudne obresti).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081836
OZ člen 588, 604, 604/1, 610, 610/1. ZPP člen 155.
zakupna pogodba – podjemna pogodba – odtujitev po izročitvi v zakup – prenos pogodbenega razmerja – obvestilo o prenosu – karakteristična izpolnitev – prevozni stroški odvetnika
Učinki prenosa zakupnega razmerja zaradi prodaje proti zakupniku nastopijo šele, ko je slednji o prenosu lastninske pravice obveščen. Prenos lastninske pravice in sprememba upnika za sprejem izpolnitve plačil zakupnine mu morata biti posebej naznanjena. Šele potem lahko od zakupnika zahtevamo, da svoje obveznosti iz pogodbe izpolni novemu lastniku oziroma novemu zakupodajalcu. Do obvestila o prenosu lahko zakupnik v celoti vse svoje obveznosti veljavno izpolni prejšnjemu zakupodajalcu, prav tako pa lahko od njega zahteva izpolnitev vseh obveznosti zakupodajalca.
Le v primeru, če bi šlo za zahtevnejše primere, v kateri substituiranje ni možno ali pa v primeru, ko gre za zadeve zaupnejše narave ter v primerih, ko je izkazano, da ni mogoče dobiti substituta, pripadejo odvetniku tudi prevozni stroški na sedež sodišča iz drugega kraja.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012835
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - investitor - izvajalec del - krivdna odgovornost
V skladu z gradbeno pogodbo je drugotožena stranka (izvajalec) v spornem času izvajala demontažo armstrong stropa ter slikopleskarska dela v prostorih prvotožene stranke (investitorja). Direktor drugotožene stranke je opravljal demontažo stropa, tožnik pa mu je pri tem pomagal. Tožniku je ob demontaži stropa nenadoma padel v oko tujek oziroma prah. Z zaščitnimi očali bi se bilo mogoče tovrstni poškodbi izogniti. Drugotožena stranka se je v gradbeni pogodbi zavezala, da bo med izvajanjem samostojno poskrbela za vse potrebne ukrepe varstva pri delu in varstva pred požarom, za morebitne opustitve ukrepov pa bo prevzela popolno odgovornost. Zato je podana krivdna odgovornost drugotožene stranke za vtoževano škodo, saj ni zagotovila varnega dela oziroma varnega delovnega okolja.
starostna pokojnina - lastnost zavarovanca - odškodnina - zakonske zamudne obresti - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Za priznanje odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti je odločilen čas, ko je bila izdana nepravilna oz. nezakonita odločba, ki je bila nato odpravljena in tožniku priznana pravica za nazaj. V času izdaje dokončne odločbe, ki je bila predmet presoje pred sodiščem (1. 10. 2012), je veljal ZPIZ-1, ki je v določbi 276. člena urejal tudi odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti. Kasneje sprejeti ZPIZ-2, ki je začel veljati 1. 1. 2013, na priznano odškodnino nima nobenega vpliva. ZPIZ-2 niti v prehodnih določbah ne posega v ureditev priznavanja odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti, kar pomeni, da sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da je odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti priznalo zgolj do 31. 12. 2012.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnica je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazala s pogodbo o najemu stanovanja v kraju izobraževanja. Zato ji je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Fizična oseba, ki začasno prebiva izven kraja stalnega prebivališča, je sicer dolžna prijaviti začasno prebivališče v treh dneh od njene naselitve, vendar opustitev te dolžnosti pomeni prekršek iz 25. člena ZPPreb UPB1, ki se kaznuje s predpisano globo, ne pa izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
V predmetni zadevi ni prišlo do glavne obravnave. Tožba je bila umaknjena le nekaj dni po tem, ko je tožena stranka v celoti izplačala še preostalih 80 % protiustavno znižane pokojninske dajatve. Zato je potrebno šteti, da je bila tožba umaknjena takoj po izpolnitvi zahtevka, zaradi česar je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške (prvi odstavek 158. člena ZPP).