sprememba tožbe – identiteta tožbenega zahtevka – sprememba identifikacijskih podatkov nepremičnin – naknadna objektivna kumulacija – smotrnost spremembe tožbe
Tožeča stranka s tožbo uveljavlja ugotovitev obstoja prerekane izločitvene pravice na nepremičninah stečajnega dolžnika in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. V spremenjenem tožbenem predlogu je tožeča stranka dodala popravke, ki se nanašajo na spremembo imena tožeče stranke in identifikacijske podatke nepremičnin, ki so zajete v tožbi. Z navedenim popravkom se identiteta tožbenega zahtevka in trditvena podlaga tožbe nista v ničemer spremenila.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnica je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazala s pogodbo o najemu stanovanja v kraju izobraževanja. Zato ji je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Fizična oseba, ki začasno prebiva izven kraja stalnega prebivališča, je sicer dolžna prijaviti začasno prebivališče v treh dneh od njene naselitve, vendar opustitev te dolžnosti pomeni prekršek iz 25. člena ZPPreb UPB1, ki se kaznuje s predpisano globo, ne pa izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
ZPP člen 11, 110, 110/3. ZFPPIPP člen 48, 121, 374, 374/1, 374/1-2, 374/1-3.
sodni rok – prekluzivni rok – načelo hitrosti postopka – soglasje za prevzem premoženja – prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti – razdelitev premoženja upnikom – načrt razdelitve neunovčene stečajne mase
Prekluzivni rok je tisti rok, pri katerem procesnega dejanja po poteku roka ni več mogoče opraviti. Sodni roki niso zgolj instrukcijski zato, ker jih je mogoče podaljšati. Tudi sodni roki, ki so podaljšljivi (če podaljšanje ni pravočasno predlagano), so lahko prekluzivni.
V postopkih zaradi insolventnosti je načelo hitrosti postopka zelo poudarjeno in zavezuje sodišča, da procesna dejanja izvajajo v zakonsko določenih rokih. To velja tudi za stranke, ki morajo procesna dejanja v postopku zaradi insolventnosti izvajati hitro in brez zavlačevanja.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 41/5, 45, 47, 48, 49, 53. ZPP člen 249.
nagrada za izdelavo izvedenskega mnenja - obračun materialnih stroškov
Pritožnica je bila imenovana za izvedenko ekonomske stroke z nalogo, da po pregledu spisa in pridobitvi potrebnih podatkov ugotovi pošteno vrednost delnice družbe na dan 12.2.2007. Ob tako postavljeni nalogi s strani sodišča bi bila nujna predpostavka za uveljavljanje posebnih materialnih stroškov v smislu 1. odstavka 45. člena Pravilnika, da je postavljena jasna ločnica med tistim delom opravljenega dela pritožnice v smislu izdelave izvida in mnenja in tistim delom opravljenega dela, ki po svoji vsebini ne predstavlja same izdelave izvida in mnenja, temveč predstavljajo izvedbo analiz, meritev preiskav in drugih opravil, ki so nujno potrebni za samo izdelavo izvida in mnenja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena na delovnem mestu kontrolor na igralnih avtomatih. Ravnanje tožnice, ko je vzela predmet gosta (neuporabljeno žensko majico) in si jo prisvojila, kljub temu da jo je po pozivu takoj vrnila, je šteti za naklepno ravnanje, s katerim je hudo kršila obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
prisilna poravnava – finančna reorganizacija – posojilo – konverzija terjatve v osnovni kapital – pogodbene obresti po posojilni pogodbi
Posojilo, iz katerega tožeča stranka zahteva sporne obresti, je bilo dano v postopku prisilne poravnave nad toženo stranko, v okviru finančne reorganizacije po določbah takrat veljavnega Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL). Gre za specialne določbe, ki urejajo konverzijo terjatve v osnovi kapital dolžnika, ki izključujejo uporabo splošnih določb. V 49.d členu ZPPSL je tako določeno, da se štejejo nove delnice za vplačane in osnovni kapital za spremenjenega z dnem pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave. Gre torej za pomembno razliko od splošne ureditve po ZGD, po kateri povečanje kapitala s stvarnimi vložki učinkuje šele z vpisom povečanja v sodni register.
ZFPPIPP člen 128, 141, 221d, 221d/1, 221d/4, 221/c. ZPP člen 343, 343/1, 346, 346/1.
poenostavljena prisilna poravnava – začetek postopka prisilne poravnave – pravočasnost pritožbe – posodobljeni seznam terjatev
Posodobljeni seznam terjatev in dolžnikova izjava ni sestavni del sklepa o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave, zato tudi trenutek predložitve tega seznama ne povzroči podaljšanja pritožbenega roka na način, kot to predlaga pritožba.
Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sklep o začetku postopka prisilne poravnave izdalo in objavilo 21. 5. 2014. Rok za pritožbo zoper navedeni sklep je 15 dni in je tekel za pritožnika (upnika) od dneva objave sklepa in se je iztekel 5. 6. 2014. Upnikova pritožba, vložena 11. 7. 2014, je tako prepozna, zato jo višje sodišče v skladu s 128. členom ZFPPIPP zavrglo.
Bistvo varstva zaradi motenja posesti je v tem, da se varuje pred samovoljnimi posegi proti tistim, ki na silo odvzamejo posest zato, ker štejejo, da so upravičeni do takšne posesti oziroma, da je dejanje opravljeno v njihovo korist. Namen varstva je namreč ta, da tisti, ki ima neko stvar v posesti, le-to obdrži in da se prepreči samovolja tistega, ki meni, da je upravičen do takšne posesti.
vdovska pokojnina - zavrženje vloge - nova zahteva
O tožničini (1.) zahtevi za priznanje pravice do vdovske pokojnine je bilo že pravnomočno odločeno (z odločbo je bilo ugotovljeno, da tožnica nima pravice do vdovske pokojnine). Pri vložitvi (2.) zahteve gre za isto upravno zadevo, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno. Od izdaje (1.) odločbe, s katero je bila tožničina zahteva za priznanje pravice do vdovske pokojnine zavrnjena, se dejansko stanje in pravna podlaga nista spremenila. V konkretnem primeru je zato izpolnjen dejanski stan iz 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP, ker je bila izdana zavrnilna odločba in se po izdaji zavrnilne odločbe dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila. Zato je odločba toženca, s katero je ta o priznanju pravice do vdovske pokojnine ponovno odločal po vsebini, nezakonita.
ZPP člen 140. ZDR-1 člen 88, 88/4, 88/6, 200, 200/3.
zavrženje tožbe - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročanje - fikcija vročitve - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - nadomestna vročitev
Tožnica je v postopku na prvi stopnji zatrjevala, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi prevzeta dne 6. 1. 2014 s strani njenega nekdanjega moža. Če to drži, sodišče prve stopnje, glede na pravilno uporabo četrtega odstavka 88. člena ZDR-1, ne bi smelo šteti, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena po poteku osmih dni od dneva prvega poskusa vročitve, to je 27. 12. 2013, ampak bi moralo šteti, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena, ko je bila tudi dejansko prevzeta (s strani tožničinega bivšega moža). Ker sodišče prve stopnje ni izvajalo s strani tožnice predlaganih dokazov, s katerimi bi lahko ugotovilo, ali tožničine navedbe držijo, je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnik je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazal z dovoljenjem za souporabo stanovanja v kraju izobraževanja. Zato mu je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Pogoj prijavljenosti začasnega prebivališča v skladu z ZPPreb je določila šele novela ZŠtip z dne 2. 7. 2013, ki je v predmetni zadevi seveda ni mogoče uporabiti retroaktivno. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču, zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080881
ZPP člen 212, 287, 339, 339/2, 339/2-10. OZ člen 633.
trditveno in dokazno breme – informativni dokazi – nadomeščanje trditev z dokazi – podjemna pogodba – spor majhne vrednosti – izvedba naroka – dopolnjevanje navedb na naroku – zavrnitev dokaznih predlogov
Niso dovoljeni t. i. informativni dokazi, pri katerih manjkajo dejanske navedbe oziroma so le te pavšalne in ki naj se izpeljejo zato, da bo njegova izvedba dala podlago za trditve. S predlaganjem dokaza in z njegovo izvedbo stranka ne more nadomestiti trditvene podlage.
ZVK člen 13, 13/3, 13/3-14, 26, 26/1, 26/2. ZPP člen 14.
dejanje nelojalne konkurence – protipravnost – tehnično znanje – know-how – objava sodbe – identično dejansko stanje
Tehnično znanje je načeloma prosto dostopno vsakomur, razen če ni varovano s kakšno od pravic industrijske lastnine, zlasti s patentom. Pridobivanje tehničnega znanja z „obrnjenim inženirstvom“ (ang.: reverse engineering) in s tem tudi načrtov je dopustno, če ne gre ravno za znanje, varovano s kakšno pravico industrijske lastnine. Uporaba splošno znanih tehničnih rešitev, tudi če so (pri nekem drugem podjetju) varovane kot poslovna skrivnost, je prav tako dopustno. Podjetje ne more preprečiti uporabe splošno dostopnega tehničnega znanja tako, da ga označi kot poslovno skrivnost. V teh okvirih je tudi dopustno izdelovanje popolnih posnetkov (kopij) izdelkov drugega izdelovalca. Ni torej že vsako pridobivanje tehničnega znanja drugega podjetja protipravno in posledično tudi ni dejanje nelojalne konkurence. Protipravno postane pridobivanje tehničnega znanja (v širokem smislu) torej šele, če pri njegovem pridobivanju nastanejo še dodatne, kvalifikatorne okoliščine.
Predpostavka uspeha z zahtevkom, ki temelji na 13. členu ZVK (prepovedani nelojalni konkurenci) ni, da je bilo s prenosom tehničnega znanja tudi storjeno kaznivo dejanje.
Predpostavki za objavo sodbe (2. odstavek 26. člena ZVK) sta vsaj dve. Prva je jasna: da je bilo dejanje nelojalne konkurence sploh storjeno. Druga je, da je v stik z dejanjem nepoštene, umazane tržne tekme, vsaj potencialno, prišlo veliko število oseb.
subvencioniranje najemnine - popolnost vloge - zavrženje vloge - predsodni postopek - denarna socialna pomoč
Denarna socialna pomoč je transfer iz javnih sredstev, o katerem odloča in dajatev izplačuje CSD, zato za tovrstni prejemek ni dovoljeno zahtevati posebnega potrdila (66. člen ZUP). Uradna oseba, ki vodi postopek, mora podatke o denarnih nakazilih v skladu s 139. členom ZUP pridobiti po uradni dolžnosti od nosilca. Zato v obravnavanem predsodnem postopku niso bili izpolnjeni pogoji za zavrženje vloge za priznanje pravice do subvencionirane najemnine po 67. členu ZUP.
V predmetni zadevi ni prišlo do glavne obravnave. Tožba je bila umaknjena le nekaj dni po tem, ko je tožena stranka v celoti izplačala še preostalih 80 % protiustavno znižane pokojninske dajatve. Zato je potrebno šteti, da je bila tožba umaknjena takoj po izpolnitvi zahtevka, zaradi česar je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške (prvi odstavek 158. člena ZPP).
ZU člen 26, 26/3. ZSPJS člen 25, 25/2. KPJS člen 35. KPND člen 38.
plačilo razlike plače - dodatek za delovno dobo - ustanova - javni uslužbenci
Toženo stranko kot ustanovo zasebnega prava zavezujejo določbe ZU, ki v 3. odstavku 26. člena določa, da drugi stroški, ki se lahko namenjajo za poslovanje ustanove (plače, potni stroški, dnevnice zaposlenih ter drugi stroški poslovanja in podobno), ne smejo presegati višine, določne s predpisi za področje državne uprave, če ni v aktu o ustanovitvi ali pravilih določeno drugače. Ker v aktu o ustanovitvi tožene stranke in njegovih dopolnitvah ni določeno, da bi drugi stroški lahko presegali višino, določeno s predpisi za področje državne uprave, je tožena stranka dolžna pri obračunu plače in pri povračilu stroškov dela upoštevati predpise, ki veljajo za javne uslužbence, kar pomeni, da je dolžna svojim zaposlenim obračunavati plače in materialne stroške tako, kot je to določeno za javne uslužbence.
Tožba je bila vložena po začetku stečaja nad toženo stranko, zato konkretni pravdni postopek sploh ni bil prekinjen in tožeča stranka po izdaji sklepa o preizkusu terjatev (prerekana glavnična terjatev v višini 28.900,00 EUR) tudi po oceni pritožbenega sodišča sploh ni bila dolžna predlagati nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka.
Ker tožeča stranka v stečajnem postopku nad toženo stranko sploh ni prijavila terjatve iz naslova zakonskih zamudnih obresti od glavničnega zneska 28.900,00 EUR za čas od 21.12.2012 do plačila, je pravilna in zakonita odločitev sodišča prve stopnje, da se tožbeni zahtevek v tem delu zavrne, saj je terjatev iz tega naslova v razmerju do stečajnega dolžnika prenehala (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP).
Pri samostojnih ali brezpogojnih garancijah je edini pogoj za izplačilo garancijskega zneska pravočasna in pravilna predložitev pisne zahteve koristnika garancije, naj garant v dogovorjenem roku izplača dogovorjeni znesek. Vendar pa v konkretnem primeru ne gre za takšno vrsto garancijske izjave, kot to zmotno ocenjuje obravnavana pritožba.
V konkretni garancijski izjavi je resda garant zapisal, da se z garancijo nepreklicno in brezpogojno zavezuje, da bo v določenem roku plačal upravičencu po prejemu pisnega zahtevka dolgovani garancijski znesek, vendar pa je v nadaljevanju tudi zapisano, da mora zahtevek za unovčitev garancije vsebovati tudi originalni izvod garancije. To pa po eni strani pomeni, da gre v konkretnem primeru za garancijo „brez ugovora“, ki je samostojna in neodvisna (nepogojna) od veljavnosti osnovnega pravnega razmerja, po drugi strani pa ima dana garancijska izjava tudi vse značilnosti dokumentarne garancije, ki poleg predložitve pisne zahteve koristnika (upravičenca) kot pogoj določa tudi istočasno predložitev originala same garancijske izjave.