STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0070655
SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/4, 70/5. ZPP člen 86, 86/1, 356.
delitev stvari v solastnini - nemožnost fizične delitve - kolizija interesov pri zastopanju več udeležencev nepravdnega postopka - odreditev zadeve drugemu sodniku
Če je fizična delitev možna, se (primarno, nujno) opravi ne glede na to, ali se (vsi) solastniki s tem strinjajo oz. izkažejo vsi upravičen interes za določen del stvari v naravi.
Čeprav sodišče v nepravdnem postopku ni vezano na predloge udeležencev (razen, če je med njimi dosežen sporazum), lahko pri podajanju navedb in predlogov med njimi pride do kolizije interesov. Če imajo istega pooblaščenca, jih mora v tem primeru sodišče pozvati, naj se sami izjavijo.
ZFPPIPP člen 67, 67/2, 67/3, 67/3-1, 301, 301/3, 301/4, 301/8.
stečajni postopek nad toženo stranko – prerekana terjatev – nadaljevanje prekinjenega postopka – pravni interes za meritorno odločitev
Sedaj vtoževana terjatev tožeče stranke je bila v stečajnem postopku prerekana in ne priznana, kot to zmotno ugotavlja prvostopenjsko sodišče. V taki situaciji mora upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje prekinjenega postopka, kar je tožnik storil z vlogo z dne 21. 8. 2013. Že navedena zakonska določba priznava tožeči stranki (upniku v stečajnem postopku) pravni interes za nadaljnje vodenje pravdnega postopka in torej za meritorno odločitev sodišča o vtoževani terjatvi.
Po četrtem odstavku 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepopolno sestavljena, vendar dejstva, da je bila tožba tožencu vročena že 2.9.2013 po pooblaščenem vročevalcu, uslužbencu Pošte Slovenije, d.o.o., pritožnik po presoji pritožbenega sodišča ni izkazal.
poroštvo – poroštvena izjava – obličnost poroštvene izjave – pisna oblika – pomanjkanje obličnosti – veljavnost izjave o poroštvu – skupni namen pogodbenikov – oblike zavarovanja – jamčevanje – razlaga spornih določil
Če je porok kot zakoniti zastopnik družbe vedel za glavno obveznost, za katero se zavezuje kot porok, ker je pri pogajanjih in sklepanju posla aktivno sodeloval, pomanjkljiva obličnost poroštvene izjave še ne pomeni neveljavnosti poroštvene pogodbe.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3, 132/3-1, 132/3-2, 132/3-3, 132/3-4. ZFPPIPP-F člen 48. ZIZ člen 258, 258/1, 258/1-1, 263, 263/2, 264.
zavarovanje s predhodno odredbo – začetek stečajnega postopka – pogojna zastavna pravica – prenehanje zastave pravice – obstoj ločitvene pravice – ustavitev postopka zavarovanja – uporaba spremenjenih določb ZFPPIPP – prehodne določbe ZFPPIPP-F
Ker z začetkom stečajnega postopka postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnil, saj po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi, se s tem uresniči razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena zastavna pravica. Z začetkom stečajnega postopka tako zastavna pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe, preneha. To pomeni, da ob začetku stečajnega postopka ločitvena pravica, pridobljena s predhodno odredbo, ne obstaja več, upnik, ki je v zavarovanje svoje terjatve dosegel zavarovanje s predhodno odredbo s predznambo zastavne pravice, pa v primeru začetka stečajnega postopka nad dolžnikom ni pridobil ločitvene pravice in ima torej enak položaj kot preostali upniki.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0066151
ZVKSES člen 1, 4, 4/4, 20, 20/5, 23, 25, 25/3. OZ člen 111, 462, 466, 638, 639, 660.
prodajna pogodba – varstvo kupcev stanovanj – stvarne napake – skrite napake – odgovornost za napake – povrnitev doseženih koristi - sočasnost izpolnitve pogodbe - nepoštenost stranke
Pojem investitorja ni povezan z dokončanjem predmeta prodaje. Tudi že zgrajena stanovanja so namreč lahko obremenjena s pravnimi oziroma stvarnimi napakami, prodaja stanovanja s takšnimi pomanjkljivostmi pa predstavlja neizpolnitev obveznosti s strani investitorja oziroma vmesnega kupca kot prodajalca po prodajni pogodbi. Ravno pred takšno poslovno prakso želi zakon končne kupce tudi zaščititi.
Pravila ZVKSES imajo, za razliko od pravil OZ, značilnost prisilnih (kogentnih) pravil, katerih uporabe s pogodbo (razen izjemoma) ni mogoče izključiti.
Dokler ni jasno, ali bo navedena parcela sploh lahko predmet delitve med udeležencema tega postopka in kolikšna sta v resnici njuna solastninska deleža na njej, postopka delitve ni mogoče nadaljevati, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno prekinilo.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO
VSL0070641
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1. ZPP člen 18, 18/2, 270, 270/2. ZArbit člen 19, 19/2. OZ člen 111.
sklep procesnega vodstva – ugovor sodne pristojnosti – arbitražna klavzula – razveza pogodbe – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – objektivna nevarnost – ničnost zemljiškoknjižnega dolga
Sklep sodišča prve stopnje, da odločitev v predmetni zadevi spada v sodno pristojnost, je po svoji naravi (lahko) „le“ sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe.
Dogovor o pristojnosti (bodisi arbitraže bodisi - kot v konkretnem primeru - sodišča) je samostojen dogovor (procesne) narave, ki ne deli usodo pogodbe, v katero je vključen. Velja še naprej, kljub temu da ena od strank (četudi v končni fazi upravičeno) zatrjuje neveljavnost pogodbe, v kateri je bil dogovorjen. Učinki razveze aneksa imajo zgolj materialno-pravni domet in nobenih posledic na dogovor o pristojnosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078894
ZPP člen 214. SPZ člen 118. SZ-1 člen 25, 25/3, 25/4, 50, 57, 92. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 174, 174/1, 179.
subjektivna odškodninska odgovornost – padec na poledenelih tleh pred večstanovanjsko stavbo – lastnik – upravnik – najemnik neprofitnega stanovanja – opustitev dolžnega ravnanja – pogodba med najemniki in izvajalcem storitev – skrbnost dobrega strokovnjaka – opustitev čiščenja – neprerekana dejstva – standard obrazloženosti ugovora
Poledenela tla v zimskem času, še posebej, ko čez dan in ponoči sneži in je temperatura pod lediščem, ne predstavljajo nevarnosti, ki bi bila v zimskem času neobičajna, in ne predstavljajo tako velikega dejavnika tveganja, da bi bilo mogoče hojo v ustreznih zimskih obuvalih po pohodnih ploščicah, ki so na posameznem mestu pomrznjene, ovrednotiti kot nevarno dejavnost.
Najemniki neprofitnih stanovanj so, v dogovoru in soglasno z lastnikom in upravnikom, sami sklenili pogodbo o čiščenju skupnih površin z izvajalcem, s katero so določili medsebojne pravice in obveznosti. Glede na takšno okoliščino in ob odsotnosti nadaljnjih očitkov o neskrbnosti lastnika oziroma upravnika, ni mogoče zaključiti, da bi ta dva morala zagotoviti še kakšno dodatno čiščenje skupnih površin.
vzpostavitev etažne lastnine – pravni naslov po ZVEtL – skupno premoženje zakoncev
Postopek po ZVEtL je zaradi pravila iz 4. člena še bolj poenostavljen in formaliziran. Pravni naslov po tem zakonu je namreč zgolj listina. To izključuje, da bi sodišče ugotavljalo, ali ni ob določenih pravno relevantnih dejstvih posameznik po samem zakonu pridobitelj lastninske pravice. Edina izjema velja glede priposestvovanja.
Listina o sklenitvi zakonske zveze ni pravni naslov po ZVEtL.
zaščita pred vznemirjanjem – varstvo služnosti – vzpostavitev prejšnjega stanja – motenje izvrševanja služnostne pravice
V skladu s 1. odstavkom 99. člena SPZ, ki se smiselno uporablja tudi pri varstvu služnosti, lahko služnostni upravičenec zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje, za kar pa ni nujno potrebna tudi popolna vzpostavitev prejšnjega stanja. Toženca sta tako dolžna utrditi obračalno površino, na kateri imata tožnika služnostno pravico, način kako bosta to storila, pa je v njuni dispoziciji.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0081367
OZ člen 941, 941/1, 965, 965/1, 965/2.
zavarovalna pogodba – pravica do odškodnine – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – obveznost obvestitve o zavarovalnem primeru – lastna pravica oškodovanca – direktna tožba – predpostavke odgovornosti – vzročna zveza
Zavarovalnico je o nastanku zavarovalnega primera v roku treh dni dolžan obvestiti zavarovalec in ne oškodovanec. Ker je sankcija za neizpolnitev te obveznosti zavarovalca zgolj odškodninska, če zavarovalnici nastane škoda zaradi ugotavljanja temelja in višine njene obveznosti, ne pa izguba pravic iz sklenjene zavarovalne pogodbe, vprašanje pravočasnosti obvestitve zavarovalca o nastalem zavarovalnem primeru v tem sporu ni relevantno, saj je to dejstvo odločilno le v razmerju zavarovalnice in zavarovalca, ne pa v razmerju zavarovalnice do oškodovanca.
identično dejansko stanje - kazenska sodba - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - izredna pravna sredstva - zakonske zamudne obresti - rok za izpolnitev obveznosti
Če stranka vloži izredno pravno sredstvo, ne pomeni, da bo z njim tudi uspela, niti ni prvostopenjsko sodišče zavezano čakati na odločitev o izrednem pravnem sredstvu. Bistveno je, da pravnomočna sodba, na katero se je oprlo prvostopenjsko sodišče, v času odločanja ni bila odpravljena.
povrnitev nepremoženjske škode - okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe - denarna odškodnina pravni osebi - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - sporočilo za javnost - objava sodbe - preklic izjave in opravičilo
Ravnanje pisca, ki izkaže, da je imel utemeljene razloge verjeti v resničnost zapisanega, ni protipravno, čeprav je njegovo pisanje sicer objektivno žaljivo ali neresnično.
stvarna pristojnost – krajevna pristojnost – gospodarski spor – subjektivni kriterij – objektivni kriterij – samostojni podjetnik posameznik – izbris iz registra
Toženka je bila v času sklenitve pogodbe samostojna podjetnica posameznica. Ali je bila to tudi v času vložitve tožbe ni pomembno, saj morebitni izbris iz registra ne more spremeniti pravne narave spora. Tožeča stranka pa je gospodarska družba. Zato gre za gospodarski spor.
razveljavitev pogodbe – rok izpolnitve –bistvena sestavina pogodbe – zahteva upnika za izpolnitev pogodbe – konkludentno ravnanje upnika
Res je bil v pogodbi določen rok plačila prekoračen, vendar pa je T., d.d. s tem, ko je po izteku fiksno določenega roka za plačilo obveznosti, za neplačan del kupnine vložila izvršbo, jasno izrazila voljo, da pogodba ostane v veljavi. Izjava volje je namreč lahko podana tudi s konkludentnimi dejanji. Prodajalec je bil torej pripravljen sprejeti izpolnitev tožeče stranke tudi po poteku dodatnega roka za izpolnitev obveznosti, in se torej vložitev predloga za izvršbo šteje za obvestilo, da se pogodba ohrani v veljavi in zahteva njeno izpolnitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079927
OZ člen 3, 435, 766. ZPP člen 8, 355.
pogodba o leasingu – kupoprodajna pogodba – mandatna pogodba – načelo svobodnega urejanja obligacijskih razmerij – dokazna ocena - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje
Z dogovorom se sme medsebojne pravice in obveznosti urediti na drugačen način, kot jih zakon predvideva za posamezen tip pogodbe, v primeru spora o vsebini pogodbenega dogovora pa sodišče njegovo vsebino ugotavlja ob upoštevanju splošnih načel pogodbenega prava.
V primeru dvoma v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja je pritožbeno sodišče praviloma dolžno ponoviti izvedene dokaze in po opravljeni obravnavi odločiti. Sodišče prve stopnje pa se je že neposredno seznanilo z ustno izvedenimi dokazi in bo lahko nov postopek izvedlo z manjšimi stroški in hitreje, kot bi to lahko storilo sodišče druge stopnje, ki bi moralo pravdni stranki ponovno zaslišati.
Če okrožno sodišče ob predhodnem preizkusu tožbe prezre, da gre za zadevo iz pristojnosti okrajnega sodišča, tožena stranka pa stvarni pristojnosti v odgovoru na tožbo ne ugovarja, se ta ustali na okrožnem sodišču, ki se kasneje sámo ne more več izreči za stvarno nepristojno.
Predpostavka za uvedbo postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti je obstoj okoliščin, iz katerih izhaja utemeljen razlog, ki je podlaga za odvzem. Sklicevanje na navedbe predlagatelja o obstoju takih okoliščin, ne da bi bil njihov obstoj preverjen, ne zadostuje za uvedbo postopka.
ZPP člen 116, 117, 117/2, 117/3, 149, 149/1, 149/7, 337. ZIZ člen 42, 56.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti - nepravilna vročitev - prekluzija
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Iz tega sledi logični zaključek, da dolžnica kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje ne more uveljavljati trditve, da sklepa o izvršbi ni prejela oziroma smiselno okoliščin v zvezi z nepravilno vročitvijo, to je napak, ki jih je zagrešilo sodišče.