ZPP člen 116, 117, 117/2, 117/3, 149, 149/1, 149/7, 337. ZIZ člen 42, 56.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti - nepravilna vročitev - prekluzija
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Iz tega sledi logični zaključek, da dolžnica kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje ne more uveljavljati trditve, da sklepa o izvršbi ni prejela oziroma smiselno okoliščin v zvezi z nepravilno vročitvijo, to je napak, ki jih je zagrešilo sodišče.
Zgolj vzpostavitev stika med prodajalcem nepremičnine in potencialnim kupcem na splošno, brez sodelovanja pri pogajanjih in pripravah za sklenitev konkretnega pravnega posla v zvezi z določeno nepremičnino, nepremičninski družbi ne daje pravice do plačila za posredovanje.
identično dejansko stanje - kazenska sodba - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - izredna pravna sredstva - zakonske zamudne obresti - rok za izpolnitev obveznosti
Če stranka vloži izredno pravno sredstvo, ne pomeni, da bo z njim tudi uspela, niti ni prvostopenjsko sodišče zavezano čakati na odločitev o izrednem pravnem sredstvu. Bistveno je, da pravnomočna sodba, na katero se je oprlo prvostopenjsko sodišče, v času odločanja ni bila odpravljena.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0070655
SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/4, 70/5. ZPP člen 86, 86/1, 356.
delitev stvari v solastnini - nemožnost fizične delitve - kolizija interesov pri zastopanju več udeležencev nepravdnega postopka - odreditev zadeve drugemu sodniku
Če je fizična delitev možna, se (primarno, nujno) opravi ne glede na to, ali se (vsi) solastniki s tem strinjajo oz. izkažejo vsi upravičen interes za določen del stvari v naravi.
Čeprav sodišče v nepravdnem postopku ni vezano na predloge udeležencev (razen, če je med njimi dosežen sporazum), lahko pri podajanju navedb in predlogov med njimi pride do kolizije interesov. Če imajo istega pooblaščenca, jih mora v tem primeru sodišče pozvati, naj se sami izjavijo.
odškodninska odgovornost delodajalca – opustitev nadzora – potek delovnega procesa – relevantno dejansko stanje – trditveno in dokazno breme – napačen pravni pouk
Tožeča stranka ima sicer prav, ko trdi, da bi delodajalec moral preprečiti delo delavcev na način, da imajo pokrov nad nožnim stikalom ves čas odprt, nogo pa nad njim v stalni pripravljenosti. Vendar pa to velja zgolj ob predpostavki, da je delo pri toženi stranki resnično potekalo na opisani način. Šele ob takem dejanskem stanju bi bil na mestu očitek delodajalcu, da ni izvedel ustreznih ukrepov za onemogočenje takšnega dela niti ni izvajal ustreznega nadzora, da bi tako delo ugotovil in preprečil.
sodna ureditev meje – umik predloga – povračilo stroškov – stroški, ki jih je udeleženec postopka povzročil po svoji krivdi
Iz celotnega poteka postopka izhaja, da je bil ta očitno sprožen po nepotrebnem. Na to kaže sama okoliščina, da je prišlo (ker se ne predlagatelj in ne njegov pooblaščenec, ne da bi svoj izostanek opravičila, naroka nista udeležila) do umika predloga in da postopek ni prinesel pravnih posledic. Vse to pa hkrati potrjujejo navedbe nasprotnega udeleženca v odgovoru na predlagateljev predlog, in sicer da naj bi predlagatelj v konkretnem postopku predlagal „zgolj“, da se meja uredi tako, kakor je bila „ugotovljena“ (predlagana) v predhodnem postopku ureditve meje, in s katero se predlagatelj takrat ni strinjal. Glede na zaključek o nepotrebnosti postopka, je stroške, ki so zaradi njega nastali nasprotnemu udeležencu, moč pripisati predlagateljevi krivdi. Iz tega razloga mu jih je ta dolžan tudi povrniti.
zloraba procesnih pravic - vložitev pripravljalne vloge na prvem naroku za glavno obravnavo - denarna kazen
Ni mogoče kar povprek šteti, da stranka zlorablja pravice, če na prvem naroku za glavno obravnavo navede nova dejstva in predlaga nove dokaze, saj ji takšno ravnanje izrecno dovoljujejo pravila pravdnega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078939
OZ člen 10. ZPP člen 154, 154/2, 212, 286.
povrnitev škode na objektu – odprava škode – neprerekane trditve o obsegu in višini škode – dokazni predlog – povrnitev pravdnih stroškov – načelo uspeha
Tožnica uveljavlja povračilo škode, ki jo je povzročil toženec na njenem objektu in jo je tožnica že odpravila. Škodo tako predstavljajo stroški za opravljena dela ter stroški cenitve škode.
Toženec je višini škode ugovarjal povsem pavšalno, saj ni navedel (pravočasno), katero v tožbi opredeljeno delo na objektu ni bilo potrebno oziroma katera postavka je bila previsoko ovrednotena, temveč je takšne trditve podal šele po opravljenem prvem naroku, torej prepozno.
izvedensko mnenje – pravica do drugega izvedenskega mnenja – ponovitev dokaza z izvedencem – subjektivna ocena – pravica do sodnega varstva – ekonomičnost postopka
Stranka nima apriorne pravice do drugega mnenja. Vendar to ne pomeni tudi tega, da stranka sploh nikoli nima pravice do drugega mnenja. Če je odločilen sestavni del izvedenskega mnenja neko izvedenčevo izkustveno prepričanje, ki ga stranka postavlja pod vprašaj, sodišče pa o pravilnosti tega izkustvenega prepričanja vsebinskega odgovora stranki ne more dati (njegove pravilnosti torej vsebinsko ne more preizkusiti), je podan položaj, ko je za zagotovitev polne pravice do sodnega varstva, treba to izkustveno prvino preveriti še z drugim izvedencem. To velja, če strošek za takšno izvedbo dokaza ni nesorazmeren glede na vrednost spornega predmeta.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0081367
OZ člen 941, 941/1, 965, 965/1, 965/2.
zavarovalna pogodba – pravica do odškodnine – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – obveznost obvestitve o zavarovalnem primeru – lastna pravica oškodovanca – direktna tožba – predpostavke odgovornosti – vzročna zveza
Zavarovalnico je o nastanku zavarovalnega primera v roku treh dni dolžan obvestiti zavarovalec in ne oškodovanec. Ker je sankcija za neizpolnitev te obveznosti zavarovalca zgolj odškodninska, če zavarovalnici nastane škoda zaradi ugotavljanja temelja in višine njene obveznosti, ne pa izguba pravic iz sklenjene zavarovalne pogodbe, vprašanje pravočasnosti obvestitve zavarovalca o nastalem zavarovalnem primeru v tem sporu ni relevantno, saj je to dejstvo odločilno le v razmerju zavarovalnice in zavarovalca, ne pa v razmerju zavarovalnice do oškodovanca.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost terjatve – nastanek terjatve – odgovor na ugovor zoper sklep o začasni odredbi – opozorilo na posledice
Drži sicer pritožbeni očitek, da tožnik (ne glede na to, da ga zastopa kvalificiran pooblaščenec, odvetnik) ni bil opozorjen na pravne posledice iz 1. in 3. odstavka 58. člena ZIZ, kot to določa 1. odstavek 57. člena ZIZ, vendar v obravnavanem primeru sodišče pri odločanju o toženčevem ugovoru zoper sklep o začasni odredbi ni presojalo tožbenega zahtevka (vsaj ne neposredno), temveč zgolj verjetnost obstoja nastanka terjatve (zahtevka za vrnitev nepremičnin), v zavarovanje katere je bila predlagana in izdana začasna odredba. Jasno pa je, da je nastanek terjatve, v zavarovanje katere je bila predlagana začasna odredba, odvisen od (ne)utemeljenosti (tožbenega) zahtevka za razvezo pogodbe o preužitku.
Po določbi 5. točke V. točke Splošnega dela pogodbe, ki predstavlja materialno pravo med strankama, mora tožnik (leasingodajalec) odračunati znesek zavarovalnine od terjatev do leasingojemalca.
zastopanje – zakoniti zastopnik – društvo – potek mandata predsednika društva – upravičenje za zastopanje društva – učinki zastopanja
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da pogodba z dne 6. 5. 2008 in sporazum z dne 22. 11. 2010 ne zavezujeta tožene stranke, ker ju je podpisal A. A., ki mu je mandat predsednika iztekel 20. 2. 2007. A. A. je bil v času podpisa pogodbe in sporazuma v registru društev vpisan kot predsednik, v postopku pa se je prepričljivo ugotovilo, da so člani kluba šteli A. A. za zakonitega zastopnika kluba, ker je zagotavljal nespremenjeno in nemoteno delovanje kluba.
trditvena podlaga tožbe – odločanje v mejah postavljenega zahtevka – načelo dispozitivnosti – zapisnik kot javna listina – vrednost spornega predmeta – enako varstvo pravic – priposestvovanje stvarne služnosti
V pravdnem postopku velja načelo dispozitivnosti: sodišče odloča le v mejah postavljenih zahtevkov. Tožniku torej ni mogoče prisoditi več ali nekaj drugega, kot je s tožbo zahteval – čeprav je morda po materialnem pravu upravičen do česa več ali do česa drugega.
Posledica domneve o priznanju dejstva je tudi to, da sodišče nima podlage za ugotavljanje, ali je priznano dejstvo resnično. Priznanih dejstev ni potrebno niti dopustno dokazovati.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0079969
ZPP člen 392, 393, 408, 408/1, 412. ZZZDR člen 105a, 123, 123/1, 129. ZIZ člen 9, 9/5, 19, 19/1, 19/4, 34, 40, 40/1, 268, 271, 271/2.
dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje – določitev stikov – višina preživnine – sodna poravnava – dovolitev sodne poravnave – interesi otrok –preprečevanje nasilja v družini – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – začasna odredba – učinek sklepa o začasni odredbi – sestavine predloga za izdajo začasne odredbe – sredstvo izvršbe – izvršljivost sodne odločbe – nesuspenzivni učinek pritožbe v postopku zavarovanja – aktivna legitimacija
Sodišče prve stopnje bi moralo pri odločanju o dovolitvi sodne poravnave preizkusiti tudi navedbe, ki jih je tožnica podala v postopku o prepovedi nasilnih dejanj po ZPND, saj bi te lahko vplivale na odločitev o dovoljenosti sodne poravnave.
Začasna odredba ima učinek sklepa o izvršbi in ne predstavlja izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi morala stranka šele zahtevati izvršbo. Predlog za izdajo začasne odredbe mora zato vsebovati vse sestavine, ki bodo omogočile, da bo imel sklep o začasni odredbi lahko tak učinek, torej tudi sredstvo izvršbe.
Sodišče lahko začasne odredbe v razmerjih med starši in otroci izda tudi po meritorni odločitvi o višini preživnine, in sicer vse do pravnomočnosti odločitve.
Za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka ni pomembno, ali je bila med pravdnima strankama sklenjena posojilna pogodba ali pa je tožnik tožencu denar izročil z namenom vložitve zneska kot naložbe v investicijski sklad, saj namen izročitve zneska na prevzeto zavezo toženca, da bo prejeti znesek (vložek) tožniku vrnil, ne vpliva.
ZNP člen 44, 46, 47.ZPP člen 254, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odvzem poslovne sposobnosti – postavitev začasnega skrbnika – nevrološka poškodba možganov – izvedensko mnenje – preverljivost izvedenskega mnenja – postavitev novega izvedenca – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjave – pravica do dokazovanja – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – nagrada izvedenca
Predlagatelj je z (obrazloženimi) pripombami, na katere kljub zaslišanju izvedenca ni dobil zadovoljivega odgovora, vzbudil dvom v pravilnost izvedenskega mnenja. Kljub zahtevi predlagatelja izvedenec ni hotel razkriti vsebine pogovora (na domu staršev nasprotne udeleženke, kjer nasprotna udeleženka živi, ob prisotnosti njenega očeta) z nasprotno udeleženko in tudi ni (na razumljiv) način pojasnil „tehnike sporazumevanja“.
STEČAJNO PRAVO – SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0063886
ZSReg člen 31, 31/3, 33, 33/1, 33/2. ZFPPIPP člen 440.
izključitev družbenika – pravno nasledstvo izbrisanega družbenika – stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem – pravni interes – predlog za vpis spremembe v sodni register – vročanje – vpis izbrisa – obstoj pogojev za pogodbeno izključitev – varstvo pravic družbenika – možnost seznanitve
Iz prilog k predlogu za spremembo podatkov v sodnem registru izhajalo, da se je (udeleženec) postopka udeleževal kot izključen družbenik in da bi lahko bila prizadeta njegova pravica oziroma na zakonu temelječ interes. Slednje pa kaže na to, da bi registrsko sodišče moralo izpeljati postopek v skladu z določbo 31. člena ZSReg. Zato bi moralo predlog za vpis spremembe v sodni register, to je izključitve družbenika, skupaj z listinami vročati tudi na skupščini izključenemu družbeniku, to je udeležencu v tem postopku.
Registrsko sodišče mora v primeru zahtevka za vpis izbrisa družbenika iz družbe na podlagi sklepa skupščine o izključitvi, v okviru preizkusa materialnopravnih pogojev za dovolitev vpisa, presojati tudi obstoj pogojev za pogodbeno izključitev. Varstvo pravic družbenika zahteva, da je za njegovo izključitev iz družbe treba izkazati pomembne razloge za izključitev na njegovi strani, istočasno pa mu pred odločanjem o njegovi izključitvi na skupščini tudi dati možnost, da se z očitki in dokazi družbenika, ki predlaga njegovo izključitev, seznani in mu s tem omogoči, da pred glasovanjem o izključitvi nanje odgovori.