ZDR člen 8. ZJU člen 21, 21/1, 22, 22/3. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih člen 1, 1/2. ZObr člen 37, 46, 89, 100.b. URS člen 14, 14/2.
kolektivni delovni spor - javni uslužbenci - vojska - sistemizacija delovnih mest - formacija - javna objava - načelo enakosti - sklenitev delovnega razmerja brez objave
Sodišče prve stopnje je pri presoji vprašanja, ali je stanje v Slovenski vojski nezakonito, ker pripadniki vojske nimajo splošnega akta o sistemizaciji delovnih mest, ampak za njih veljajo formacije, ki v delu določajo njihova delovna mesta in pogoje za zasedbo teh delovnih mest ter, da bi morale biti formacije v delovnopravnem delu objavljene kot splošni akti delodajalca, pravilno zaključilo, da drugačno urejanje delovnih razmerjih po ZObr in ZSSloV ni nezakonito in protiustavno, saj je ustavno sodišče že zapisalo, da drugačno urejanje delovnih razmerij s posebnimi zakoni ne pomeni kršitve ustavnih pravic (14. člena Ustave).
Vojska ima specifično ureditev, ki se kaže v njeni hierarhični organizaciji in vodenju (37. do 46. člen ZObr). Sodna praksa je že zavzela stališče, da je formacija v delu, ki se nanaša na delovno pravne elemente, tak predpis, ki ga tožena stranka glede na stopnjo zaupnosti dokumenta ne more javno objaviti v glasilu ali na oglasni deski, ker je na podlagi Odloka o varnostnih ukrepih na obrambnem področju formacija podatek zaupne narave, saj bi razkritje njene vsebine lahko ogrozilo obrambo države in ima zato tudi določeno stopnjo tajnosti, kar pa je v skladu z 89. členom ZObr (sklenitev delovnega razmerja brez objave). Zato je predlog predlagatelja, da naj sodišče ugotovi, da so vse formacije Slovenske vojske, ki se uporabljajo kot sistemizacija, v delu, ki opredeljuje pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, nezakonite ter, da nasprotni udeleženec teh formacij ne sme uporabljati kot sistemizacije za izdajo individualnih delovnih aktov, neutemeljen in ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - obstoj subjektivnih in objektivnih pogojev - plačila dobav, potrebnih za redno poslovanje
V 273. členu ZFPPIPP so izrecno (in izčrpno) določena pravna dejanja, ki jih kljub obstoju objektivnih in subjektivnih pogojev ni dovoljeno izpodbijati. Med njimi pa plačila (izpolnitve), opravljena v skladu z določbami 34. člena ZFPPIPP, niso zajeta, zato ni zakonske podlage, ki bi nakazovala vnaprejšnjo izključitev izpodbojnosti plačil tekočih dobav, potrebnih za redno poslovanje insolventnega dolžnika.
Pritožbeno sodišče na podlagi vpogleda v gradivo ugotavlja, da je odvetnik pritožbo z dne 12.5.2014 lastnoročno podpisal kar na dveh mestih: v rubrumu (uvodu) pod navedbo stranke in pooblaščenca, skupaj z odtisnjenim žigom odvetnika, in na koncu te pisne vloge, pod navedbo stranke in pooblaščenca, skupaj z odtisnjenim žigom odvetnika.
patent - ničnost patenta - nezadostna razkritost patenta - strokovnjak s področja - opis izuma
Opis izuma mora vsebovati vsa tista pojasnila, ki zagotavljajo meje varovanja, zaobsežene v izdanem patentu, ki ima učinek monopola v razmerju do morebitnih drugih udeležencev na trgu. Strokovnjak z opisanega področja mora skozi opis izuma pridobiti vse tiste nujne podatke, na podlagi katerih bo lahko prišel do enoznačnega sklepa o uporabljivosti samega izuma. V kolikor ti podatki ne zadostujejo, niso zadoščeni pogoji ustrezne razkritosti patenta.
predlog za vpis lastninske pravice v vrstnem redu vložitve predloga - sprememba predloga med postopkom - vpis lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu - vezanost sodišča na predlog - načelo vrstnega reda - prenehanje veljavnosti zaznambe vrstnega reda
Vprašanje je, ali je med zemljiškoknjižnim postopkom dopustna sprememba predloga, podobno kot je v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP), urejena sprememba tožbe. V zemljiškoknjižnem postopku se določbe ZPP, ki dopuščajo spremembo tožbe uporabljajo le smiselno. Upoštevati je treba vse posebnosti zemljiškoknjižnega postopka in njegova temeljna načela, zlasti načelo vrstnega reda. Prav zato spreminjanje predlogov načeloma ni možno, ker bi predlagatelj na ta način lahko izigral načelo vrstnega reda, saj bi dosegel vpis z učinkom pred vložitvijo spremenjenega predloga.
Izvedenski organ je v mnenju prepričljivo ocenil, da tožnik zaradi miopičnega astigmatizma obeh oči ter degenerativne kratkovidnosti ni zmožen za delo na delovnem mestu pomožnega krovca, temveč je s polnim delovnim časom in naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, zmožen za drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem, lažjem fizičnem delu z omejitvami. Zato je tožnik zakonito razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami, s polnim delovnim časom.
Domneva o vročitvi mora temeljiti na izpolnitvi predpisanih formalnosti. Le na izpolnitvi vseh predpisanih formalnosti je mogoče graditi utemeljeno pričakovanje, da je naslovnik sodne pošiljke izvedel za sodno pisanje, ki mu je bilo namenjeno. Ker po trditvah tožene stranke (pravne osebe) na sedežu podjetja ni nikogar od zaposlenih, vročevalec sodne pošiljke ni mogel vročiti osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošiljke ali drugemu delavcu, in bi zato moral vročevalec v hišnem predalčniku oz. na vratih stanovanja poslovnega prostora pustiti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem je potrebo pisanje dvigniti, nato pa opraviti vročitev po določbah 142. člena ZPP.
oprostilna sodba - kaznivo dejanje poslovne goljufije - kaznivo dejanje goljufije - preslepitveni namen - pogodba za prekinitev ali odpravo spora med obdolženim in oškodovancem - gospodarska dejavnost - znaki kaznivega dejanja
Predmet inkriminacije kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 234.a člena KZ ni katerakoli pogodbena nezvestoba, ampak le tista v zvezi z gospodarsko dejavnostjo, brez katere končno niti gospodarstva kot posebnega objekta kazenskopravnega varstva ne more biti.
V sporni zadevi je odpadla pravna podlaga, na podlagi katere je tožena stranka tožniku izplačala razliko do starostne pokojnine. Vrhovno sodišče RS je s sodbo poseglo v sodbo drugostopenjskega sodišča in jo spremenilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, iz katere izhaja, da tožnik nima pravice do razlike do starostne pokojnine za sporno obdobje. S sodbo VS RS je odpadla pravna podlaga (sodba drugostopenjskega sodišča), na podlagi katere je bil tožniku izplačan sporni znesek. Gre za stanje, ki je opredeljeno v tretjem odstavku 190. člena OZ. Zato tožnik do vtoževanega zneska ni upravičen in ga je dolžan vrniti toženi stranki.
ZZVZZ člen 12, 12/1, 14, 15, 15/1, 15/1-6, 15/1-20, 20, 22, 78, 78/2, 85. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 5, 9, 9-4, 13. URS člen 158.
lastnost zavarovanca - lastništvo zasebne družbe - družinsko član - otrok, ki se šola - sprememba lastnosti zavarovanca - pravnomočnost
Do spremembe statusa zavarovanca zaradi spremenjene podlage zavarovanja lahko, ob izpolnjenih pogojih, pride le za naprej, z izdajo ustrezne odločbe.
Tožnik je bil v obdobju od 16. 11. 2009 do 28. 11. 2012 pri toženki zavarovan iz dveh naslovov. V obdobju od 9. 11. 2004 do 30. 9. 2012 je bil vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje kot družinski član, od 1. 10. 2012 pa kot oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki ni zavarovana iz drugega naslova. Ob izostanku izrecne zakonske ureditve o spremembi statusa zavarovanca, ki je že obvezno zdravstveno zavarovan na drugi - nepravi podlagi, od dneva nastanka pravnega razmerja, ki je temelj za spremembo, je odločitev tožene stranke, da ima tožnik lastnost zavarovanca obveznega zdravstvenega zavarovanja iz naslova lastništva zasebne družbe na podlagi 6. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ od 16. 11. 2009 do 28. 11. 2012, nezakonita. V pravnomočno urejeno razmerje bi lahko tožena stranka z odločbo z učinkom za nazaj posegla le v primerih in po postopku, predpisanem z zakonom, kar je bistvo določila 158. člena Ustave RS, tega pa veljavni ZZVZZ ne ureja.
odpravnina - individualna pogodba o zaposlitvi - poslovodna oseba - direktor
V tožnikovi individualni pogodbi o zaposlitvi je bilo dogovorjeno sporazumno prenehanje mandata, predčasni odpoklic s strani nadzornega sveta in odpravnina za primer predčasnega odpoklica brez utemeljenega razloga. Razlog prenehanja tožnikovega mandata glavnega direktorja je bila statusna sprememba družbe, zaradi katere se je tožnikova funkcija transformirala v funkcijo predsednika uprave in je tako nastopil ta mandat. Pri prenehanju in transformaciji mandata gre za utemeljen razlog objektivne narave, zato za izplačilo odpravnine tožniku po individualni pogodbi o zaposlitvi ni pravne podlage.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je določba o odpravnini v pogodbi o članstvu v upravnem odboru delno nična v delu, v katerem je določena odpravnina v višini šestkratnika zadnje mesečne plače predsednika upravnega odbora, ker je v nasprotju z ZGD-1C, ni pravilna. Sporna določba o odpravnini ni v nasprotju z ZGD-1C, saj ta izplačila odpravnine predsedniku upravnega odbora ne prepoveduje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka (športni klub) je finančno odvisna od sredstev, pridobljenih na razpisih. Za sporno leto teh sredstev za tožnika (kondicijskega trenerja) ni dobila. Tožnik je bil namreč edini izmed treh trenerjev tožene stranke, ki ni bil usposobljen za opravljanje dela trenerja na ledu, zato tožena stranka z njim ni mogla kandidirati na razpisu občine, kjer je bil določen poseben razpisni pogoj za zaposlitev trenerja. Zato je tožena stranka dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog v smislu 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
zahteva za sodno varstvo štetje rokov – smiselna uporaba določb rednega sodnega postopka
V obravnavani zadevi gre za postopek zoper pravno osebo, v takšnem primeru pa se za postopek glede na določbo drugega odstavka 58. člena ZP-1 smiselno uporabljajo določbe tega zakona o rednem sodnem postopku, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. Glede na to, da ZP-1 nima določb o štetju rokov, je sodišče prve stopnje ob odločanju o vloženi zahtevi za sodno varstvo zagovornika pravne osebe pravilno zavzelo stališče, da je glede pravočasnosti vložene zahteve za sodno varstvo treba uporabiti določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP) na smiselno uporabo katerih napotuje določba prvega odstavka 67. člena ZP-1.
ugovor zoper plačilni nalog – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – rok za plačilo sodne takse
Sodišče je plačilni nalog sicer izdalo, še preden je bilo pravnomočno odločeno o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, vendar pa je bila v trenutku, ko je odločilo o ugovoru zoper plačilne naloge, odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks že pravnomočna. Razlog, zaradi katerega je bila sodna taksa napačno odmerjena, pa je s pravnomočnostjo sklepa o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks odpadel.
Rok za plačilo sodnih taks po plačilnih nalogih ni mogel začeti teči, preden ni bilo pravnomočno odločeno o predlogu za taksno oprostitev in ugovorih zoper plačilna naloga.
pogoji za vpis v zemljiško knjigo - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - stvarna pravica, ki izvira iz zemljiškega pisma - oseba, proti kateri je predlagan vpis, ni vpisana kot imetnik pravice
Pritožnik je kot podlago predlaganemu vpisu priložil sklep Okrožnega sodišča v Celju, s katerim je bila v njegovo korist izdana prepoved G.T.-ju, da obremeni ali razpolaga s stvarno pravico, ki izvira iz zemljiškega pisma. Stanje v zemljiški knjigi takega vpisa ne dovoljuje, saj G.T. ni vpisan kot imetnik pravice, glede katere je izdana prepoved razpolaganja in obremenitve. Res se za prvega imetnika zemljiškega pisma šteje ustanovitelj, vendar to v ničemer ne spremeni dejstva, da G.T. v zemljiški knjigi ni vpisan kot imetnik izvedene pravice in zato niso izpolnjeni pogoji za vpis po 150. členu ZZK-1.
ZPP člen 253, 339, 339/2, 339/2-8. ZDR člen 184. OZ člen 179, 972, 972/1, 972/2, 972/3. ZPIZ-2 člen 2, 2/1, 6, 6/2. ZPIZ-1 člen 3, 3/1.
izvedenec - izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca - bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja - pravica do izjave - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - invalidnina
Pravdni stranki sta argumentirano izpodbijali pisne ugotovitve izvedenca medicinske stroke, zato bi moralo sodišče prve stopnje izvedenca seznaniti s temi očitki ter mu dati možnost, da se o teh očitkih pisno izjavi in ga neposredno zaslišati na obravnavi. Ker tega ni storilo je kršilo določbo neposrednosti in strankam vzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Tožnik neutemeljeno povezuje javnopravna zavarovanja, ki nastanejo po samem zakonu, s pogodbenim zasebnopravnim odnosom med zavarovalnico in zavarovancem. Po določbi drugega odstavka 6. člena ZPIZ-2 zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona (ZPIZ-2) z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, npr. delovnega razmerja. Ker ZPIZ-2 določa dolžnost vključitve v zavarovanje in obseg pravic iz zavarovanja, zavarovanje pa temelji na načelih vzajemnosti in solidarnosti, ni mogoče narave socialnega zavarovanja razlagati tako, da ne predstavlja zavarovanja pred odgovornostjo. Zato ne gre za kršenje ustavnih načel, če sodišče pravico, ki izhaja iz vključenosti v socialno zavarovanje (invalidnino), upošteva kot okoliščino pri odmeri odškodnine zaradi poškodbe pri delu.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pisna izjava o premoženjskem stanju – priloge – poziv na dopolnitev vloge – dokaz slabega premoženjskega stanja
Sodišče stranko, ki prosi za oprostitev plačila sodne takse, pozove na dopolnitev vloge le v primeru, da ta predlogu ni priložila izjave o premoženjskem stanju na obrazcu (toženec je to izjavo predlogu priložil), dokaze, za katere stranka šteje, da dokazujejo slabo premoženjsko stanje, pa izbira in sodišču predlaga stranka sama.
izdaja sodbe brez glavne obravnave – izvedba naroka za glavno obravnavo – načelo neposrednosti – nesporno dejansko stanje
Nujen pogoj za dopustnost izdaje sodbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo je nespornost dejanskega stanja, ki je relevantno za odločitev o tožbenem zahtevku tožeče stranke. Takšna nespornost mora biti podana že na podlagi odgovora na tožbo, v trenutku torej, ko je vzpostavljena kontradiktornost postopka in je toženi stranki omogočeno, da se opredeli do trditvene podlage tožeče stranke.
Sodišče na podlagi 488. člena ZPP nima pooblastila, da bi izven naroka za glavno obravnavo dokazno presojalo pisne dokaze. V tem smislu se položaj sodišča po navedeni določbi razlikuje od položaja v primeru spora majhne vrednosti, v katerem je takšno pooblastilo sodišču izrecno podano.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0080895
ZMZPP člen 20. ZFPPIPP člen 55, 139, 139/2, 149, 149/3, 149/4, 149/4-1, 149/6, 151a, 231, 231/1, 231/1-3. OZ člen 76, 76/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
prisilna poravnava – umik predloga za začetek postopka prisilne poravnave – upravičeni predlagatelj – pooblastilo – uporaba slovenskega prava
Določila 6. odstavka 149. člena ZFPPIPP so povsem jasna in jih ne gre razlagati tako široko, kot to predlagajo pritožniki. Glede na deklaratorno naravo sklepa o ustavitvi postopka ni nobene podlage za stališče, da bi moralo sodišče pri obravnavanju izjave o umiku upoštevati stanje do trenutka sprejema odločitve sodišča o umiku. Izjava o umiku predloga za prisilno poravnavo učinkuje v trenutku, ko je dana oziroma jo sodišče prejme.
ZDR člen 10, 10/1, 12, 12/1, 53, 53/2, 54. ZDR-1 člen 55, 55/2, 56.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela
Tožena stranka je s tožnikom nezakonito sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas, saj ni dokazala razloga za njihovo sklenitev (povečanega obsega dela). Zato se skladno s 54. členom ZDR (56. členom ZDR-1) šteje, da je tožnik s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.