nadomestilo za invalidnost - invalidska pokojnina - invalid III. kategorije
Tožnica (invalidka III. kategorije) je bila v času nastanka invalidnosti brezposelna oseba, prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje in ni bila uživalka pravice do denarnega nadomestila. Zato ji je toženec pravilno odmeril nadomestilo za invalidnost v višini 40 % invalidske pokojnine, kot to določa 3. odstavek 94. člena ZPIZ-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni rok - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Dejstvo, da je tožena stranka tožniku dne 27. 12. 2012 odpovedala pogodbo o zaposlitvi s 6. 1. 2013, ne pomeni, da ni bil izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR, da je bilo torej nadaljevanje delovnega razmerja med strankama možno. Tožnik je trdil, da je bil 27. 12. 2012 ustno napoten na izrabo letnega dopusta do 4. 1. 2013. Tako po 27. 12. 2012 pri toženi stranki ni več delal, ampak mu je ta omogočila izrabo letnega dopusta. O tem se sodišče prve stopnje ni opredelilo in je zavzelo stališče, da je tožena stranka tožniku sama dodelila deset dnevni odpovedni rok, zaradi česar naj ne bi bil izpolnjen pogoj iz 1. odst. 110. člena ZDR. Takšno stališče pa je najmanj preuranjeno.
V sporni zadevi je odpadla pravna podlaga, na podlagi katere je tožena stranka tožniku izplačala razliko do starostne pokojnine. Vrhovno sodišče RS je s sodbo poseglo v sodbo drugostopenjskega sodišča in jo spremenilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, iz katere izhaja, da tožnik nima pravice do razlike do starostne pokojnine za sporno obdobje. S sodbo VS RS je odpadla pravna podlaga (sodba drugostopenjskega sodišča), na podlagi katere je bil tožniku izplačan sporni znesek. Gre za stanje, ki je opredeljeno v tretjem odstavku 190. člena OZ. Zato tožnik do vtoževanega zneska ni upravičen in ga je dolžan vrniti toženi stranki.
Pritožbeno sodišče na podlagi vpogleda v gradivo ugotavlja, da je odvetnik pritožbo z dne 12.5.2014 lastnoročno podpisal kar na dveh mestih: v rubrumu (uvodu) pod navedbo stranke in pooblaščenca, skupaj z odtisnjenim žigom odvetnika, in na koncu te pisne vloge, pod navedbo stranke in pooblaščenca, skupaj z odtisnjenim žigom odvetnika.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VDS0012768
OZ člen 239, 239/1, 311, 427. ZPP člen 324, 324/3, 339, 339/2, 339/2-1. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 268, 268/2, 515, 515/6. ZDR člen 72.
pobot - odškodnina - odškodninska odgovornost delavca - protipravnost - izrek sodbe - bistvena kršitev določb postopka - odpoklic - odpravnina - poslovodna oseba - direktor - individualna pogodba o zaposlitvi - prevzem dolga
Izrek sodbe, s katero sodišče odloči o ugovoru pobota, mora poleg ugodilnega oziroma zavrnilnega dela, vsebovati še odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana zaradi pobota (3. odstavek 324. člena ZPP). Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje pobotni ugovor zavrnilo. V izreku sodbe pa je ugotovitev o neobstoju v pobot ugovarjane terjatve izostala. Izrek sodbe je torej v nasprotju z obrazložitvijo. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Dejansko stanje v zvezi z odpoklicem tožnika ni v zadostni meri razjasnjeno, zato je preuranjena odločitev sodišča prve stopnje, da tožnik ni bil odpoklican iz nekrivdnega razloga, zaradi česar mu pripada odpravnina.
Pravila poslovno-finančne stroke in druga pravila poslovodne (managerske) stroke so merilo za presojo, ali je podana protipravnost ravnanja kot ena od predpostavk o odškodninski odgovornosti direktorja. V tem pomenu je treba razumeti določbo 2. odst. 263. člena ZGD-1, po kateri direktor družbi odgovarja za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve pri opravljanju njegovih nalog, razen če dokaže, da je pošteno in vestno izpolnjeval te obveznosti. Svojo obveznost krši že s tem, če pri vodenju poslov družbe ravna v nasprotju s pravili poslovne (managerske) stroke. Tako ravnanje mora dokazati oškodovanec, direktor pa se razbremeni, če dokaže, da je podan kateri od razlogov za razbremenitev njegove odgovornosti.
Odločilno vprašanje v zvezi z ugovorom zastaranja je, kdaj je terjatev tožeče stranke zapadla, oziroma kdaj je začelo teči zastaranje. Res obstaja sodna praksa, po kateri začne zastaranje teči po izteku primernega roka od dneva, ko so bila dela končana in v katerem je bilo mogoče sestaviti končni obračun. Vendar to ne pomeni, da ta trenutek nastopi šele, ko so količine in cene usklajene, temveč takrat, ko so dela zaključena in bi bilo mogoče opraviti potrebne izmere in izstaviti račun.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - obstoj subjektivnih in objektivnih pogojev - plačila dobav, potrebnih za redno poslovanje
V 273. členu ZFPPIPP so izrecno (in izčrpno) določena pravna dejanja, ki jih kljub obstoju objektivnih in subjektivnih pogojev ni dovoljeno izpodbijati. Med njimi pa plačila (izpolnitve), opravljena v skladu z določbami 34. člena ZFPPIPP, niso zajeta, zato ni zakonske podlage, ki bi nakazovala vnaprejšnjo izključitev izpodbojnosti plačil tekočih dobav, potrebnih za redno poslovanje insolventnega dolžnika.
Tožena stranka je pripoznala tožbeni zahtevek, da je bilo med strankama na dan 31. 12. 2012 sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas na delovnem mestu vodja montaže in da zato delovno razmerje ni prenehalo z dnem 31. 12. 2012, ko ga je tožena stranka odjavila iz socialnih zavarovanj, ampak je delovno razmerje prenehalo na dan izdaje te sodbe (25. 3. 2013). S tem je tožena stranka dejansko pristala na uporabo instituta sodne razveze pogodbe iz 1. odstavka 118. člena ZDR, ki je hkrati temelj za prisojo odškodnine iz istega odstavka.
ZUTD člen 71, 71/2, 180, 180/2. ZZZPB-D člen 61, 61/1.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti
V prehodni določbi ZZZPB-D, ki je začela veljati 24. 10. 1998, je bilo določeno, da zavarovanec, ki je uveljavil pravico iz zavarovanja za primer brezposelnosti do uveljavitve ZZZPB-D, zadrži te pravice v obsegu in trajanju, kot je bilo določeno po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona (1. odstavek 61. člena ZZZPB-D). Smiselno enaka je določba 2. odstavka 180. člena ZUTD. Tožnik lahko ob ponovni uveljaviti pravice do denarnega nadomestila izrabi le pravice, ki so bile zavarovancem priznane z ureditvijo v ZZZPB v času, ko je prvič prejemal denarno nadomestilo. Zato neizrabljene pravice do nadomestila ne morejo izkoristiti v preostalem delu pri njenem ponovnem uveljavljanju, saj zakonska ureditev ob prvi uveljavitvi takšne možnosti ni določala. Tožnik bi zato tako možnost imel le, če bi se zaposlil za določen čas, krajši od 9 mesecev in bi se potem v 30 dneh ponovno prijavil na zavodu. V vseh drugih primerih ponovne zaposlitve pa zavarovanci take možnosti niso imeli, vključno s tožnikom, ki se je leta 1995 ponovno zaposlil za nedoločen čas, to pa pomeni, da v letu 2012 pravice, ki jo v letu 1994 niti ni mogel pridobiti, ne more uspešno uveljavljati.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 4, 38, 38/1, 38/8. ZPIZ-1 člen 109, 110, 123, 421.
vdovska pokojnina - mednarodni sporazum - sporazum s Srbijo
Postopek za priznanje pravice do vdovske pokojnine se je začel po uradni dolžnosti pri srbskem nosilcu zavarovanja po 38. členu Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo (Sporazum). Ta v prvem odstavku določa, da se pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal v obdobju od 8. 10. 1991 do uveljavitve Sporazuma 1. 11. 2010 tudi z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po pravnih predpisih druge pogodbenice, ponovno odmerja po določbah Sporazuma. Gre za ponovno odmero po uradni dolžnosti, dan, ko je nosilec prve pogodbenice začel postopek, pa se šteje kot dan vložitve zahtevka po pravnih predpisih druge pogodbenice. Postopek se je pri tujem nosilcu zavarovanja začel 13. 6. 2011, zato se tožnici ponovno odmerjena pokojnina v skladu s sedmim odstavkom 38. člena Sporazuma prične izplačevati od 1. 7. 2011 dalje, to je od prvega dne naslednjega meseca po mesecu, v katerem je srbski nosilec zavarovanja začel postopek za ponovno odmero pokojnine.
Priznana pokojnina se nakazuje na račun srbskega nosilca zavarovanja, ki je začel postopek za ponovno odmero pokojnine, neposredno tožnici pa se bo pokojnina pričela izplačevati, ko bo srbski nosilec zavarovanja tožencu sporočil, da lahko začne izplačevati pokojnino neposredno njej (8. odstavek 38. člena Sporazuma).
Če dejansko stanje ni isto, gre za predhodno vprašanje, ne za učinek pravnomočnosti. Vendar pa je sodišče na odločitev sodišča v prvem postopku vezano. Posledica vezanosti je, da tega, kar je torej tožena stranka v drugem postopku prejela, tožena stranka iz prvega postopka ne more več zahtevati nazaj z zahtevkom za neupravičeno obogatitev.
Pri zahtevku iz neupravičene obogatitve ni odločilno, kakšno je (neutemeljeno) zmanjšanje premoženja upnika, temveč kakšno je neutemeljeno povečanje premoženja dolžnika.
pogoji za vpis v zemljiško knjigo - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - stvarna pravica, ki izvira iz zemljiškega pisma - oseba, proti kateri je predlagan vpis, ni vpisana kot imetnik pravice
Pritožnik je kot podlago predlaganemu vpisu priložil sklep Okrožnega sodišča v Celju, s katerim je bila v njegovo korist izdana prepoved G.T.-ju, da obremeni ali razpolaga s stvarno pravico, ki izvira iz zemljiškega pisma. Stanje v zemljiški knjigi takega vpisa ne dovoljuje, saj G.T. ni vpisan kot imetnik pravice, glede katere je izdana prepoved razpolaganja in obremenitve. Res se za prvega imetnika zemljiškega pisma šteje ustanovitelj, vendar to v ničemer ne spremeni dejstva, da G.T. v zemljiški knjigi ni vpisan kot imetnik izvedene pravice in zato niso izpolnjeni pogoji za vpis po 150. členu ZZK-1.
ZPP člen 253, 339, 339/2, 339/2-8. ZDR člen 184. OZ člen 179, 972, 972/1, 972/2, 972/3. ZPIZ-2 člen 2, 2/1, 6, 6/2. ZPIZ-1 člen 3, 3/1.
izvedenec - izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca - bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja - pravica do izjave - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - invalidnina
Pravdni stranki sta argumentirano izpodbijali pisne ugotovitve izvedenca medicinske stroke, zato bi moralo sodišče prve stopnje izvedenca seznaniti s temi očitki ter mu dati možnost, da se o teh očitkih pisno izjavi in ga neposredno zaslišati na obravnavi. Ker tega ni storilo je kršilo določbo neposrednosti in strankam vzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Tožnik neutemeljeno povezuje javnopravna zavarovanja, ki nastanejo po samem zakonu, s pogodbenim zasebnopravnim odnosom med zavarovalnico in zavarovancem. Po določbi drugega odstavka 6. člena ZPIZ-2 zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona (ZPIZ-2) z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, npr. delovnega razmerja. Ker ZPIZ-2 določa dolžnost vključitve v zavarovanje in obseg pravic iz zavarovanja, zavarovanje pa temelji na načelih vzajemnosti in solidarnosti, ni mogoče narave socialnega zavarovanja razlagati tako, da ne predstavlja zavarovanja pred odgovornostjo. Zato ne gre za kršenje ustavnih načel, če sodišče pravico, ki izhaja iz vključenosti v socialno zavarovanje (invalidnino), upošteva kot okoliščino pri odmeri odškodnine zaradi poškodbe pri delu.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pisna izjava o premoženjskem stanju – priloge – poziv na dopolnitev vloge – dokaz slabega premoženjskega stanja
Sodišče stranko, ki prosi za oprostitev plačila sodne takse, pozove na dopolnitev vloge le v primeru, da ta predlogu ni priložila izjave o premoženjskem stanju na obrazcu (toženec je to izjavo predlogu priložil), dokaze, za katere stranka šteje, da dokazujejo slabo premoženjsko stanje, pa izbira in sodišču predlaga stranka sama.
ZZVZZ člen 12, 12/1, 14, 15, 15/1, 15/1-6, 15/1-20, 20, 22, 78, 78/2, 85. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 5, 9, 9-4, 13. URS člen 158.
lastnost zavarovanca - lastništvo zasebne družbe - družinsko član - otrok, ki se šola - sprememba lastnosti zavarovanca - pravnomočnost
Do spremembe statusa zavarovanca zaradi spremenjene podlage zavarovanja lahko, ob izpolnjenih pogojih, pride le za naprej, z izdajo ustrezne odločbe.
Tožnik je bil v obdobju od 16. 11. 2009 do 28. 11. 2012 pri toženki zavarovan iz dveh naslovov. V obdobju od 9. 11. 2004 do 30. 9. 2012 je bil vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje kot družinski član, od 1. 10. 2012 pa kot oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki ni zavarovana iz drugega naslova. Ob izostanku izrecne zakonske ureditve o spremembi statusa zavarovanca, ki je že obvezno zdravstveno zavarovan na drugi - nepravi podlagi, od dneva nastanka pravnega razmerja, ki je temelj za spremembo, je odločitev tožene stranke, da ima tožnik lastnost zavarovanca obveznega zdravstvenega zavarovanja iz naslova lastništva zasebne družbe na podlagi 6. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ od 16. 11. 2009 do 28. 11. 2012, nezakonita. V pravnomočno urejeno razmerje bi lahko tožena stranka z odločbo z učinkom za nazaj posegla le v primerih in po postopku, predpisanem z zakonom, kar je bistvo določila 158. člena Ustave RS, tega pa veljavni ZZVZZ ne ureja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - svet delavcev - članstvo - preverjanje možnosti zaposlitve - organizacijski razlog
Tožnici je s prenehanjem delovnega razmerja pri toženi stranki v posledici odpovedi iz krivdnih razlogov že na podlagi zakona prenehalo članstvo v svetu delavcev, ki pa s sodbo sodišča ni bilo ponovno vzpostavljeno in to kljub dejstvu, da je bila odpoved razveljavljena in je bila tožnica reintegrirana v delovno razmerje k toženi stranki. Tožnici je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki se presoja v tem sporu, podana v času, ko tožnica po nobeni zakonski določbi ni bila varovana delavka.
Bistveno zmanjšanje proizvodnje (v posledici zmanjševanja naročil) predstavlja resen in utemeljen razlog za odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tožena stranka je v spornem času obrat obutve dokončno ukinila, v njem pa tudi vsa delovna mesta, vključno z delovnim mestom lepljenje stelk ter čiščenje, na katerem je bila zaposlena tožnica. Zato je bil podan organizacijski razlog v smislu določbe 1. alineje 1. odstavka 88. člena ZDR.
delovni invalid - invalid III. kategorije - pravica do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami - invalidska pokojnina
Pri tožnici je podano takšno zdravstveno stanje, da v okviru preostale delovne zmožnosti lahko opravlja delo le s skrajšanim delovnim časom, ker bi delo s polnim delovnim časom poslabšalo njeno invalidnost oziroma bi delo v polnem delovnem času zanjo pomenilo nevarnost za poslabšanje. Zato je tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnice v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni, s priznanjem pravice do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami, s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno, utemeljen.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - gibljivi del plače - nagrada za uspešno poslovanje - stimualcija
Pravdni stranki sta se v pogodbi o zaposlitvi dogovorili, da glavnemu izvršnemu direktorju (tožniku) pripada stimulacija v primeru, če upravni odbor sprejme letno poročilo in ugotovi, da je družba v preteklem letu uspešno poslovala, pri čemer mora čisti dobiček presegati planiranega za vsaj 10 %. Ker so izpolnjeni vsi pogoji iz pogodbe o zaposlitvi za izplačilo stimulacije, je tožbeni zahtevek na izplačilo gibljivega dela bruto plače oziroma nagrade zaradi uspešnega poslovanja tožene stranke v spornem letu utemeljen.