Odločilno vprašanje v zvezi z ugovorom zastaranja je, kdaj je terjatev tožeče stranke zapadla, oziroma kdaj je začelo teči zastaranje. Res obstaja sodna praksa, po kateri začne zastaranje teči po izteku primernega roka od dneva, ko so bila dela končana in v katerem je bilo mogoče sestaviti končni obračun. Vendar to ne pomeni, da ta trenutek nastopi šele, ko so količine in cene usklajene, temveč takrat, ko so dela zaključena in bi bilo mogoče opraviti potrebne izmere in izstaviti račun.
ZDR člen 10, 10/1, 12, 12/1, 53, 53/2, 54. ZDR-1 člen 55, 55/2, 56.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela
Tožena stranka je s tožnikom nezakonito sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas, saj ni dokazala razloga za njihovo sklenitev (povečanega obsega dela). Zato se skladno s 54. členom ZDR (56. členom ZDR-1) šteje, da je tožnik s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
vpis služnostne pravice - delitev nepremičnin - nastanek novih parcel - izkaz identitete med nepremičninami v predlogu in nepremičnino v listini, ki je podlaga za vpis
Dejstvo, da je po sklenitvi sodne poravnave prišlo do razdelitve nepremičnine v zemljiškem katastru na dve parceli, samo po sebi še ne pomeni, da sodna odločba (oziroma sodna poravnava), s katero je bila na prej enotni parceli ustanovljena služnost, ne more biti podlaga vpisu. Drugi odstavek 225. člena Stvarnopravnega zakonika določa, da ostane, če se služeča nepremičnina razdeli, stvarna služnost samo na tistih delih, na katerih se je izvrševala. Predlagateljica v predlogu ni navedla ničesar o tem, kje, glede na razdelitev parcele, poteka pot (predlagala je vpis pri obeh nepremičninah), nasprotni udeleženec pa v ugovoru trdi, da se na novo nastali parc. št. 611/8 služnost gotovo ne izvršuje. Dejstvo, kje se je služnost izvrševala, se je torej v tej zadevi izkazalo za sporno. V taki procesni situaciji je potrebno šteti, da predlagateljica ni izkazala identitete med nepremičninami v predlogu in nepremičnino v listini, ki je podlaga za vpis.
ZUTD člen 71, 71/2, 180, 180/2. ZZZPB-D člen 61, 61/1.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti
V prehodni določbi ZZZPB-D, ki je začela veljati 24. 10. 1998, je bilo določeno, da zavarovanec, ki je uveljavil pravico iz zavarovanja za primer brezposelnosti do uveljavitve ZZZPB-D, zadrži te pravice v obsegu in trajanju, kot je bilo določeno po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona (1. odstavek 61. člena ZZZPB-D). Smiselno enaka je določba 2. odstavka 180. člena ZUTD. Tožnik lahko ob ponovni uveljaviti pravice do denarnega nadomestila izrabi le pravice, ki so bile zavarovancem priznane z ureditvijo v ZZZPB v času, ko je prvič prejemal denarno nadomestilo. Zato neizrabljene pravice do nadomestila ne morejo izkoristiti v preostalem delu pri njenem ponovnem uveljavljanju, saj zakonska ureditev ob prvi uveljavitvi takšne možnosti ni določala. Tožnik bi zato tako možnost imel le, če bi se zaposlil za določen čas, krajši od 9 mesecev in bi se potem v 30 dneh ponovno prijavil na zavodu. V vseh drugih primerih ponovne zaposlitve pa zavarovanci take možnosti niso imeli, vključno s tožnikom, ki se je leta 1995 ponovno zaposlil za nedoločen čas, to pa pomeni, da v letu 2012 pravice, ki jo v letu 1994 niti ni mogel pridobiti, ne more uspešno uveljavljati.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - javna dela - ukrepi aktivne politike zaposlovanja
Zaposlitev tožeče stranke na delovnem mestu oskrbovalke III ni bila izvedena na podlagi vnaprej formalno sprejetega programa javnih del v smislu določb 52. člena ZZZPB. Šlo je za običajno zaposlitev tožeče stranke ob zgolj delnem in začasnem subvencioniranju zaposlitve s strani zavoda, v smislu drugih ukrepov aktivne politike zaposlovanja.
V predmetnem sporu je bila sklenjena veriga medsebojno povezanih pogodb o zaposlitvi, pri čemer je bila predhodna pogodba podlaga za sklenitev naslednje. Šlo je za tipične pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da je toženo stranko zavezovala prepoved iz 2. odstavka 53. člena ZDR, ki določa, da delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil dalji od dveh let. Ker je tožena stranka navedeno prepoved prekršila, je prišlo do transformacije delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas (54. člen ZDR).
ZDR člen 6, 6/1, 73, 88, 88/1, 88/3, 88/6, 90, 90/3. ZTFI člen 159, 159/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - ustrezna zaposlitev - sprememba delodajalca - diskriminacija
Ukinitev tožnikovega delovnega mesta predstavlja organizacijski razlog v smislu 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, na podlagi katerega je tožena stranka tožniku lahko redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
V konkretnem primeru ni šlo za spremembo delodajalca v smislu 73. člena ZDR zaradi pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, temveč za odločitev prve tožene stranke, da storitve preneha opravljati in da dotedanjim strankam ponudi možnost, da te storitve opravljajo pri drugi toženi stranki ali pa kje drugje, ter da delavce iz ukinjene službe zaposli pri sebi na drugih delovnih mestih. Za velik del strank (komitentov), za katere je borzno posredniške storitve opravljala prva tožena stranka, te storitve sedaj opravlja druga tožena stranka, vendar zgolj ta okoliščina ne more biti odločilna za presojo, da je šlo za spremembo delodajalca v smislu določbe 73. člena ZDR.
Okoliščina, da sta prva in druga tožena stranka želeli doseči, da bi komitenti, za katere bo storitve borznega posredovanja opravljala druga tožena stranka, naročila še vedno oddajali pri prvi toženi stranki, ne pomeni, da je šlo za prenos podjetja ali dela podjetja v smislu določbe 73. člena ZDR. Gre zgolj za način oddajanja naročil in ne za okoliščino, ki bi kazala na ohranitev identitete v smislu sodb SEU.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožena stranka je tožniku podala opomin pred odpovedjo in kasneje redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ker je zaspal na delu. Tožnik je v preteklosti prebolel hudo bolezen, katere posledica je dolgotrajna depresivnost. Tožnik jemlje antipsihotike in antidepresive, ki povzročajo jutranjo zaspanost. V noči pred zadnjo kršitvijo ni spal, ker je bil njegov sin bolan. Po 3. alineji 1. odstavka 89. člena ZDR-1 je krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi podan, če delavec krši pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga potrebno ugotoviti, kakšen je subjektivni odnos delavca do očitanih kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, česar sodišče prve stopnje ni ugotavljalo.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – nov zapuščinski postopek – razdelitev premoženja na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju – dodaten sklep o dedovanju – veljavnost dednih izjav – oporočno razpolaganje
Zapuščinsko sodišče je ravnalo pravilno, ko glede premoženja, ki je bilo zapustniku kot upravičencu vrnjeno z drugo odločbo o denacionalizaciji, ni opravilo novega zapuščinskega postopka, temveč ga je razdelilo na podlagi sklepa o dedovanju izdanega na podlagi prve odločbe o denacionalizaciji (221. člen ZD). Sodišče je namreč razpolagalo z veljavnimi dednimi izjavami dedičev (pridobljenimi v zapuščinskem postopku, ki je tekel na podlagi prve odločbe o denacionalizaciji), zapustnik pa s premoženjem, ki je predmet tega postopka, z oporoko tudi ni razpolagal.
ZPP člen 318, 318/1. ZDR člen 42, 109, 126. ZDoh-2 člen 2.
zamudna sodba - regres za letni dopust - potni stroški - plača - plačilo za delo - bruto - neto - prispevki za socialno varnost
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku dosodilo regres za sporno leto, plače za vtoževano obdobje in odpravnino v neto znesku ter toženi stranki naložilo, da od neto zneskov plač obračuna davke in prispevke. To je v nasprotju z 2. členom ZDoh-2 ter ZPSV. Delodajalec je dolžan plačati dohodnino in prispevke v višini, kot to izhaja iz davčnih predpisov, od bruto zneska plače in delavcu izplačati neto znesek, od katerega tečejo zakonske zamudne obresti.
ZDR člen 4, 11, 11/2, 16, 20, 118, 118/1. ZPIZ-1 člen 25. ZPIZ-2 člen13.
obstoj delovnega razmerja – elementi delovnega razmerja – razlikovanje z drugimi pogodbenimi razmerji – volja – status samostojnega podjetnika - sodna razveza - odškodnina
ZDR vzpostavlja domnevo delovnega razmerja, če obstajajo elementi tega razmerja. Formalni status samostojnega podjetnika in delavca v delovnem razmerju se pojmovno ne izključujeta. Delavec ne more biti prikrajšan zato, ker je zaradi zmanjševanja škode v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja iz razlogov na strani delodajalca postal samostojni podjetnik posameznik. Tožnik se je za opravljanje dejavnosti samostojnega podjetnika odločil zaradi brezupne situacije po odpovedi pogodbe o zaposlitvi in si plačeval prispevke za socialna zavarovanja od najnižjega zneska, zato bi bil prikrajšan, če mu obstoj delovnega razmerja pri delodajalcu za nazaj v okviru reparacije ne bi bil priznan.
izdaja sodbe brez glavne obravnave – izvedba naroka za glavno obravnavo – načelo neposrednosti – nesporno dejansko stanje
Nujen pogoj za dopustnost izdaje sodbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo je nespornost dejanskega stanja, ki je relevantno za odločitev o tožbenem zahtevku tožeče stranke. Takšna nespornost mora biti podana že na podlagi odgovora na tožbo, v trenutku torej, ko je vzpostavljena kontradiktornost postopka in je toženi stranki omogočeno, da se opredeli do trditvene podlage tožeče stranke.
Sodišče na podlagi 488. člena ZPP nima pooblastila, da bi izven naroka za glavno obravnavo dokazno presojalo pisne dokaze. V tem smislu se položaj sodišča po navedeni določbi razlikuje od položaja v primeru spora majhne vrednosti, v katerem je takšno pooblastilo sodišču izrecno podano.
ZDSS-1 člen 72, 72/1, 73, 73/1. ZPP člen 108, 108/5.
zavrženje vloge
Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep o zavrženju vloge izdalo po tem, ko je ugotovilo, da vložnik ni ravnal v skladu s sklepom, s katerim mu je naložilo, da navede toženo stranko, opredeli tožbeni zahtevek in predloži dokončno odločbo v izvirniku ali overjenem prepisu. Vložnik ni ustrezno dopolnil svoje vloge, tako da bi bila primerna za obravnavo in ni predložil dokončnega upravnega akta, zoper katerega se lahko vloži tožba. Zato je sodišče prve stopnje njegovo vlogo kot nepopolno pravilno zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP).
sodba v postopku v sporih majhne vrednosti – sodba s skrajšano obrazložitvijo – izvedba naroka – dokaz z zaslišanjem prič – dokazni predlog
Izdaja sodbe s celotno obrazložitvijo brez predhodne izdaje sodbe s skrajšano obrazložitvijo ne predstavlja absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in tako ni upošteven pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti.
Stranka mora v sporih majhne vrednosti izvedbo naroka izrecno zahtevati, pri čemer ni mogoče šteti, da dokazni predlog za zaslišanje strank ali prič pomeni takšno zahtevo, saj ni nujno, da bo sodišče predlogu ugodilo.
odpravnina - individualna pogodba o zaposlitvi - poslovodna oseba - direktor
V tožnikovi individualni pogodbi o zaposlitvi je bilo dogovorjeno sporazumno prenehanje mandata, predčasni odpoklic s strani nadzornega sveta in odpravnina za primer predčasnega odpoklica brez utemeljenega razloga. Razlog prenehanja tožnikovega mandata glavnega direktorja je bila statusna sprememba družbe, zaradi katere se je tožnikova funkcija transformirala v funkcijo predsednika uprave in je tako nastopil ta mandat. Pri prenehanju in transformaciji mandata gre za utemeljen razlog objektivne narave, zato za izplačilo odpravnine tožniku po individualni pogodbi o zaposlitvi ni pravne podlage.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je določba o odpravnini v pogodbi o članstvu v upravnem odboru delno nična v delu, v katerem je določena odpravnina v višini šestkratnika zadnje mesečne plače predsednika upravnega odbora, ker je v nasprotju z ZGD-1C, ni pravilna. Sporna določba o odpravnini ni v nasprotju z ZGD-1C, saj ta izplačila odpravnine predsedniku upravnega odbora ne prepoveduje.
nadomestilo za invalidnost - invalidska pokojnina - invalid III. kategorije
Tožnica (invalidka III. kategorije) je bila v času nastanka invalidnosti brezposelna oseba, prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje in ni bila uživalka pravice do denarnega nadomestila. Zato ji je toženec pravilno odmeril nadomestilo za invalidnost v višini 40 % invalidske pokojnine, kot to določa 3. odstavek 94. člena ZPIZ-1.
ZDR člen 8. ZJU člen 21, 21/1, 22, 22/3. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih člen 1, 1/2. ZObr člen 37, 46, 89, 100.b. URS člen 14, 14/2.
kolektivni delovni spor - javni uslužbenci - vojska - sistemizacija delovnih mest - formacija - javna objava - načelo enakosti - sklenitev delovnega razmerja brez objave
Sodišče prve stopnje je pri presoji vprašanja, ali je stanje v Slovenski vojski nezakonito, ker pripadniki vojske nimajo splošnega akta o sistemizaciji delovnih mest, ampak za njih veljajo formacije, ki v delu določajo njihova delovna mesta in pogoje za zasedbo teh delovnih mest ter, da bi morale biti formacije v delovnopravnem delu objavljene kot splošni akti delodajalca, pravilno zaključilo, da drugačno urejanje delovnih razmerjih po ZObr in ZSSloV ni nezakonito in protiustavno, saj je ustavno sodišče že zapisalo, da drugačno urejanje delovnih razmerij s posebnimi zakoni ne pomeni kršitve ustavnih pravic (14. člena Ustave).
Vojska ima specifično ureditev, ki se kaže v njeni hierarhični organizaciji in vodenju (37. do 46. člen ZObr). Sodna praksa je že zavzela stališče, da je formacija v delu, ki se nanaša na delovno pravne elemente, tak predpis, ki ga tožena stranka glede na stopnjo zaupnosti dokumenta ne more javno objaviti v glasilu ali na oglasni deski, ker je na podlagi Odloka o varnostnih ukrepih na obrambnem področju formacija podatek zaupne narave, saj bi razkritje njene vsebine lahko ogrozilo obrambo države in ima zato tudi določeno stopnjo tajnosti, kar pa je v skladu z 89. členom ZObr (sklenitev delovnega razmerja brez objave). Zato je predlog predlagatelja, da naj sodišče ugotovi, da so vse formacije Slovenske vojske, ki se uporabljajo kot sistemizacija, v delu, ki opredeljuje pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, nezakonite ter, da nasprotni udeleženec teh formacij ne sme uporabljati kot sistemizacije za izdajo individualnih delovnih aktov, neutemeljen in ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 60/2-2, 67.
invalidska pokojnina - invalidnost I. kategorije - zavrženje zahteve
V sporu o invalidnini iz naslova telesne okvare gre za isto upravno stvar, o kateri je v času obravnavanega predsodnega postopka še tekel sodni postopek. Zato je bila tožnikova zahteva za ugotovitev višje stopnje telesne okvare in priznanje višjega nadomestila zakonito zavržena.
Tožnik ima s pravnomočno odločbo od spornega dne dalje priznano pravico do invalidske pokojnine na temelju II. kategorije invalidnosti. Zato ni izkazan pravni interes za socialni spor za istovrstno invalidsko dajatev, ne glede na to, na podlagi katere kategorije invalidnosti mu je bila pravica iz obveznega invalidskega zavarovanja že priznana. Pritožnikov predlog za ponovno proučitev listinske medicinske dokumentacije in razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti zato ne more biti upošteven, saj v obravnavani zadevi sploh ni pogojev za vsebinsko sojenje o zahtevku.
Tožnik ima pravnomočno priznano pravico do invalidske pokojnine na temelju II. kategorije invalidnosti, zato je bila njegova ponovna zahteva v obravnavanem predsodnem upravnem postopku zakonito zavržena.
Izvedenski organ je v mnenju prepričljivo ocenil, da tožnik zaradi miopičnega astigmatizma obeh oči ter degenerativne kratkovidnosti ni zmožen za delo na delovnem mestu pomožnega krovca, temveč je s polnim delovnim časom in naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, zmožen za drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem, lažjem fizičnem delu z omejitvami. Zato je tožnik zakonito razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami, s polnim delovnim časom.