zaščita pred vznemirjanjem – varstvo služnosti – vzpostavitev prejšnjega stanja – motenje izvrševanja služnostne pravice
V skladu s 1. odstavkom 99. člena SPZ, ki se smiselno uporablja tudi pri varstvu služnosti, lahko služnostni upravičenec zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje, za kar pa ni nujno potrebna tudi popolna vzpostavitev prejšnjega stanja. Toženca sta tako dolžna utrditi obračalno površino, na kateri imata tožnika služnostno pravico, način kako bosta to storila, pa je v njuni dispoziciji.
ODŠKODNINSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078894
ZPP člen 214. SPZ člen 118. SZ-1 člen 25, 25/3, 25/4, 50, 57, 92. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 174, 174/1, 179.
subjektivna odškodninska odgovornost – padec na poledenelih tleh pred večstanovanjsko stavbo – lastnik – upravnik – najemnik neprofitnega stanovanja – opustitev dolžnega ravnanja – pogodba med najemniki in izvajalcem storitev – skrbnost dobrega strokovnjaka – opustitev čiščenja – neprerekana dejstva – standard obrazloženosti ugovora
Poledenela tla v zimskem času, še posebej, ko čez dan in ponoči sneži in je temperatura pod lediščem, ne predstavljajo nevarnosti, ki bi bila v zimskem času neobičajna, in ne predstavljajo tako velikega dejavnika tveganja, da bi bilo mogoče hojo v ustreznih zimskih obuvalih po pohodnih ploščicah, ki so na posameznem mestu pomrznjene, ovrednotiti kot nevarno dejavnost.
Najemniki neprofitnih stanovanj so, v dogovoru in soglasno z lastnikom in upravnikom, sami sklenili pogodbo o čiščenju skupnih površin z izvajalcem, s katero so določili medsebojne pravice in obveznosti. Glede na takšno okoliščino in ob odsotnosti nadaljnjih očitkov o neskrbnosti lastnika oziroma upravnika, ni mogoče zaključiti, da bi ta dva morala zagotoviti še kakšno dodatno čiščenje skupnih površin.
Po četrtem odstavku 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepopolno sestavljena, vendar dejstva, da je bila tožba tožencu vročena že 2.9.2013 po pooblaščenem vročevalcu, uslužbencu Pošte Slovenije, d.o.o., pritožnik po presoji pritožbenega sodišča ni izkazal.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0070655
SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/4, 70/5. ZPP člen 86, 86/1, 356.
delitev stvari v solastnini - nemožnost fizične delitve - kolizija interesov pri zastopanju več udeležencev nepravdnega postopka - odreditev zadeve drugemu sodniku
Če je fizična delitev možna, se (primarno, nujno) opravi ne glede na to, ali se (vsi) solastniki s tem strinjajo oz. izkažejo vsi upravičen interes za določen del stvari v naravi.
Čeprav sodišče v nepravdnem postopku ni vezano na predloge udeležencev (razen, če je med njimi dosežen sporazum), lahko pri podajanju navedb in predlogov med njimi pride do kolizije interesov. Če imajo istega pooblaščenca, jih mora v tem primeru sodišče pozvati, naj se sami izjavijo.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO
VSL0070641
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1. ZPP člen 18, 18/2, 270, 270/2. ZArbit člen 19, 19/2. OZ člen 111.
sklep procesnega vodstva – ugovor sodne pristojnosti – arbitražna klavzula – razveza pogodbe – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – objektivna nevarnost – ničnost zemljiškoknjižnega dolga
Sklep sodišča prve stopnje, da odločitev v predmetni zadevi spada v sodno pristojnost, je po svoji naravi (lahko) „le“ sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe.
Dogovor o pristojnosti (bodisi arbitraže bodisi - kot v konkretnem primeru - sodišča) je samostojen dogovor (procesne) narave, ki ne deli usodo pogodbe, v katero je vključen. Velja še naprej, kljub temu da ena od strank (četudi v končni fazi upravičeno) zatrjuje neveljavnost pogodbe, v kateri je bil dogovorjen. Učinki razveze aneksa imajo zgolj materialno-pravni domet in nobenih posledic na dogovor o pristojnosti.
Če okrožno sodišče ob predhodnem preizkusu tožbe prezre, da gre za zadevo iz pristojnosti okrajnega sodišča, tožena stranka pa stvarni pristojnosti v odgovoru na tožbo ne ugovarja, se ta ustali na okrožnem sodišču, ki se kasneje sámo ne more več izreči za stvarno nepristojno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0081367
OZ člen 941, 941/1, 965, 965/1, 965/2.
zavarovalna pogodba – pravica do odškodnine – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – obveznost obvestitve o zavarovalnem primeru – lastna pravica oškodovanca – direktna tožba – predpostavke odgovornosti – vzročna zveza
Zavarovalnico je o nastanku zavarovalnega primera v roku treh dni dolžan obvestiti zavarovalec in ne oškodovanec. Ker je sankcija za neizpolnitev te obveznosti zavarovalca zgolj odškodninska, če zavarovalnici nastane škoda zaradi ugotavljanja temelja in višine njene obveznosti, ne pa izguba pravic iz sklenjene zavarovalne pogodbe, vprašanje pravočasnosti obvestitve zavarovalca o nastalem zavarovalnem primeru v tem sporu ni relevantno, saj je to dejstvo odločilno le v razmerju zavarovalnice in zavarovalca, ne pa v razmerju zavarovalnice do oškodovanca.
dvom v nepristranskost sodnika – izločitev sodnika – okoliščine osebne narave – povezava sodnika s predmetom spora - neobstoječa stranka
Okoliščina, da je razpravljajoča sodnica v zvezi s poškodovanjem njenega avtomobila izrazila sum, da bi bil lahko toženec tisti, ki je avtomobil poškodoval, ter podala predlog za pregon kaznivega dejanja, v povprečnem razumnem človeku nedvomno utemeljeno vzbuja močan dvom o njeni nepristranskosti.
ZNP člen 44, 46, 47.ZPP člen 254, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odvzem poslovne sposobnosti – postavitev začasnega skrbnika – nevrološka poškodba možganov – izvedensko mnenje – preverljivost izvedenskega mnenja – postavitev novega izvedenca – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjave – pravica do dokazovanja – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – nagrada izvedenca
Predlagatelj je z (obrazloženimi) pripombami, na katere kljub zaslišanju izvedenca ni dobil zadovoljivega odgovora, vzbudil dvom v pravilnost izvedenskega mnenja. Kljub zahtevi predlagatelja izvedenec ni hotel razkriti vsebine pogovora (na domu staršev nasprotne udeleženke, kjer nasprotna udeleženka živi, ob prisotnosti njenega očeta) z nasprotno udeleženko in tudi ni (na razumljiv) način pojasnil „tehnike sporazumevanja“.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve – obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti – dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik – motenje posesti – izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova – motilna dejanja
Na podlagi sklepa št. P 75/2011 z dne 26. 5. 2011, ki je v predmetni zadevi izvršilni naslov, je lahko upnica od dolžnikov v tej zadevi ter toženca Z. Z. zahtevala vrnitev soposesti stanovanja v zgornji etaži v stanovanjski hiši na naslovu Ulica D. 17, N., ter izročitev ključev glavnih in stranskih vhodnih vrat oziroma ključev mansardnega stanovanja v tej stanovanjski hiši (1. točka izreka). V 2. točki izreka (prepovedni del) se tožencem v prihodnje prepoveduje kakorkoli posegati v soposest navedenega stanovanja, zlasti ponovna menjava ključavnic glavnih in stranskih vrat stanovanjske hiše in ključavnic vrat mansardnega stanovanja v isti stanovanjski hiši. Višje sodišče ugotavlja, da na podlagi tega izvršilnega naslova tako ni mogoče vložiti predloga za izvršbo zaradi prepovedi vsakršnega nadaljnjega motilnega dejanja, ampak zgolj tako opredeljenih motilnih dejanj, kot izhajajo iz izreka, torej za motilna dejanja, kot jih je obravnavalo pravdno sodišče pri svojem odločanju. V zvezi s posegi, ki niso zaobseženi v izvršilnem naslovu, tako ni mogoče predlagati izvršbe, besedna zveza, da je dolžnikoma prepovedano „kakorkoli posegati v soposest upnice“ pa je za dejanja, ki se ne nanašajo na menjavo ključavnic (oziroma podobna motitvena dejanja), premalo konkretizirano in določna, da bi bilo na podlagi takega izvršilnega naslova mogoče predlagati izvršbo za dejanja, kakršna so opisana v predlogu za izvršbo.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0070642
ZGD-1 člen 8, 8-3, 8-4. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3.
začasna odredba - spregled pravne osebnosti - prekinitev postopka - - predhodno vprašanje - obstoj terjatve do družbe
Za izdajo začasne odredbe v pravdi, v kateri se uveljavlja spregled pravne osebe, je treba prvič, verjetno izkazati terjatev do družbe in drugič, verjetno izkazati tudi to, da za družbo odgovarja toženec, torej obstoj pogojev/pogoja za spregled pravne osebe. Obstoj terjatve do družbe je predhodno vprašanje, vendar ga lahko reši pravdno sodišče samo, in sicer v postopku zavarovanja z začasno odredbo do stopnje verjetnosti.
OZ člen 171, 179. ZPP člen 151, 151/1. ZOdvT tarifna številka 2200.
povrnitev nepremoženjske škode – odgovornost zavarovanca – soprispevek oškodovanca – deljena odgovornost – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – pravdni stroški – nagrada odvetnika – nagrada za posel – nagrada za sestavo odškodninskega zahtevka
Od povprečnega človeka je mogoče pričakovati, da se ob tem, ko se povzpne na (običajno visoko) pisalno mizo, ne poškoduje, ter da z mize (varno) sestopi na tla, kar stori tako, da se drži (in se torej po robu mize ne giba prostoročno) oziroma se nanjo povzpne kleče ter z nje v takem položaju tudi sestopi. Ker tožnica v danem primeru (očitno) ni ravnala tako, je tudi sama v veliki meri pripomogla k škodnemu dogodku. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je njen prispevek 40%.
Stroška sestave odškodninskega zahtevka ni mogoče uvrstiti med pravdne stroške, saj dopustnost tožbe ni pogojena z njegovo vložitvijo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0066151
ZVKSES člen 1, 4, 4/4, 20, 20/5, 23, 25, 25/3. OZ člen 111, 462, 466, 638, 639, 660.
prodajna pogodba – varstvo kupcev stanovanj – stvarne napake – skrite napake – odgovornost za napake – povrnitev doseženih koristi - sočasnost izpolnitve pogodbe - nepoštenost stranke
Pojem investitorja ni povezan z dokončanjem predmeta prodaje. Tudi že zgrajena stanovanja so namreč lahko obremenjena s pravnimi oziroma stvarnimi napakami, prodaja stanovanja s takšnimi pomanjkljivostmi pa predstavlja neizpolnitev obveznosti s strani investitorja oziroma vmesnega kupca kot prodajalca po prodajni pogodbi. Ravno pred takšno poslovno prakso želi zakon končne kupce tudi zaščititi.
Pravila ZVKSES imajo, za razliko od pravil OZ, značilnost prisilnih (kogentnih) pravil, katerih uporabe s pogodbo (razen izjemoma) ni mogoče izključiti.
Dokler ni jasno, ali bo navedena parcela sploh lahko predmet delitve med udeležencema tega postopka in kolikšna sta v resnici njuna solastninska deleža na njej, postopka delitve ni mogoče nadaljevati, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno prekinilo.
ZFPPIPP člen 67, 67/2, 67/3, 67/3-1, 301, 301/3, 301/4, 301/8.
stečajni postopek nad toženo stranko – prerekana terjatev – nadaljevanje prekinjenega postopka – pravni interes za meritorno odločitev
Sedaj vtoževana terjatev tožeče stranke je bila v stečajnem postopku prerekana in ne priznana, kot to zmotno ugotavlja prvostopenjsko sodišče. V taki situaciji mora upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje prekinjenega postopka, kar je tožnik storil z vlogo z dne 21. 8. 2013. Že navedena zakonska določba priznava tožeči stranki (upniku v stečajnem postopku) pravni interes za nadaljnje vodenje pravdnega postopka in torej za meritorno odločitev sodišča o vtoževani terjatvi.
Zgolj vzpostavitev stika med prodajalcem nepremičnine in potencialnim kupcem na splošno, brez sodelovanja pri pogajanjih in pripravah za sklenitev konkretnega pravnega posla v zvezi z določeno nepremičnino, nepremičninski družbi ne daje pravice do plačila za posredovanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta
Oganizacijska sprememba, v okviru katere delodajalec delovno mesto ukine in preostale naloge tega delovnega mesta (tiste, ki jih še izvaja) prenese na že zaposleno delavko, pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega preneha potreba po opravljanju dela na ukinjenem delovnem mestu v smislu določbe 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR.
Tožena stranka je z novo sistemizacijo delovnih mest, ki ne vsebuje več delovnega mesta organizatorja odkupa mleka, predvidela novo delovno mesto organizatorja odkupa, s podobnimi nalogami, kot so bile v stari sistemizaciji predvidene za delovno mesto vodje odkupa mleka. Kljub temu ni mogoče sklepati, da pri toženi stranki zaradi organizacijskih razlogov ni prenehala potreba po delu tožnika. Bistveno je namreč, da tožena stranka tega novega delovnega mesta ni zasedla, da je ukinila tožnikovo delovno mesto in da tisto delo, ki ga je dejansko opravljal tožnik in ga tožena stranka še izvaja, ob svojem rednem delu opravljala druga delavka, ki je pri toženi stranki zaposlena kot poslovodkinja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079927
OZ člen 3, 435, 766. ZPP člen 8, 355.
pogodba o leasingu – kupoprodajna pogodba – mandatna pogodba – načelo svobodnega urejanja obligacijskih razmerij – dokazna ocena - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje
Z dogovorom se sme medsebojne pravice in obveznosti urediti na drugačen način, kot jih zakon predvideva za posamezen tip pogodbe, v primeru spora o vsebini pogodbenega dogovora pa sodišče njegovo vsebino ugotavlja ob upoštevanju splošnih načel pogodbenega prava.
V primeru dvoma v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja je pritožbeno sodišče praviloma dolžno ponoviti izvedene dokaze in po opravljeni obravnavi odločiti. Sodišče prve stopnje pa se je že neposredno seznanilo z ustno izvedenimi dokazi in bo lahko nov postopek izvedlo z manjšimi stroški in hitreje, kot bi to lahko storilo sodišče druge stopnje, ki bi moralo pravdni stranki ponovno zaslišati.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3, 132/3-1, 132/3-2, 132/3-3, 132/3-4. ZFPPIPP-F člen 48. ZIZ člen 258, 258/1, 258/1-1, 263, 263/2, 264.
zavarovanje s predhodno odredbo – začetek stečajnega postopka – pogojna zastavna pravica – prenehanje zastave pravice – obstoj ločitvene pravice – ustavitev postopka zavarovanja – uporaba spremenjenih določb ZFPPIPP – prehodne določbe ZFPPIPP-F
Ker z začetkom stečajnega postopka postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnil, saj po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi, se s tem uresniči razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena zastavna pravica. Z začetkom stečajnega postopka tako zastavna pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe, preneha. To pomeni, da ob začetku stečajnega postopka ločitvena pravica, pridobljena s predhodno odredbo, ne obstaja več, upnik, ki je v zavarovanje svoje terjatve dosegel zavarovanje s predhodno odredbo s predznambo zastavne pravice, pa v primeru začetka stečajnega postopka nad dolžnikom ni pridobil ločitvene pravice in ima torej enak položaj kot preostali upniki.
V primeru, ko oškodovanec vloži zoper zavarovalnico, pri kateri je imel oškodovalec zavarovano svojo odgovornost, direktno tožbo, ta nima ugovora, da je zavarovalno vsoto že izplačala zavarovancu.