ZIZ člen 44, 44/1, 44/3. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 252, 383, 390.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – prepoved dovolitve izvršbe po začetku stečajnega postopka na dolžnikom – postopek osebnega stečaja – terjatve iz naslova življenjskih stroškov dolžnika
Tekom stečajnega postopka (tudi tekom postopka osebnega stečaja) je izvršba zoper stečajnega dolžnika dopustna izključno v primerih, določenih v 2. odstavku 131. člena ZFPPIPP in 390. členu ZFPPIPP (slednje so terjatve iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal). Dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine po teh določbah ni predvidena.
poroštvo – poroštvena izjava – obličnost poroštvene izjave – pisna oblika – pomanjkanje obličnosti – veljavnost izjave o poroštvu – skupni namen pogodbenikov – oblike zavarovanja – jamčevanje – razlaga spornih določil
Če je porok kot zakoniti zastopnik družbe vedel za glavno obveznost, za katero se zavezuje kot porok, ker je pri pogajanjih in sklepanju posla aktivno sodeloval, pomanjkljiva obličnost poroštvene izjave še ne pomeni neveljavnosti poroštvene pogodbe.
sodno varstvo posesti – motenje posesti – dokazno breme – ugovor dovoljene samopomoči – takojšna samopomoč – postopek v pravdah zaradi motenja posesti
Tožnik je sporno pot na enak način uporabljal že nekaj let pred namestitvijo spornih ovir na pot. Ob takih ugotovitvah je pravilna ocena in presoja, da je bilo ravnanje tožencev samovoljno, protipravno in ni izpolnjevalo potrebnih elementov dovoljene samopomoči o neposredni nevarnosti in časovnem sovpadanju ravnanj tožencev z zatrjevanimi posegi tožnika v njihovo posest. Pritožniki svojega ravnanja ne morejo opravičiti s časovno oddaljenimi ravnanji ter preteklimi dogodki, ob katerih naj bi posredovala policija. Samopomoč je izjema od pravila glede posestnega varstva, zato jo je treba interpretirati restriktivno.
ZPP člen 242, 242/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 6.
priča – pristop na narok – potni stroški – najcenejše prevozno sredstvo – izgubljeni dobiček
Brez ustreznega pojasnila, ki ga pritožnik podaja šele v pritožbi, namreč da gre pri navedeni postavki za izgubljen dobiček, ki ga je izračunal tako, da je za osnovo uporabil ceno v neto vrednosti, ki jo kot detektiv dosega na trgu, prvostopenjsko sodišče ni moglo in ni bilo dolžno predvidevati, da postavka „dokazni postopek“ po vsebini pomeni uveljavljanje izgubljenega dobička. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnitev utemeljilo s tem, da za prisojo priglašenega stroška ni podlage v Pravilniku, je zato pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0078890
ZPP člen 185, 185/2, 287, 328. ZOR člen 154, 154/1, 277, 377, 377/1. KZ člen 126, 126/5, 245, 245/1.
popravni sklep o stroških postopka – očitna pisna pomota – prevozna pogodba – zastaranje terjatev iz prevozne pogodbe – škoda, povzročena s kaznivim dejanjem – poneverba - predhodno vprašanje – zastaranje odškodninskega zahtevka – vezanost sodišča na dokazni sklep
Ali je odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari in s tem povrnitvi pravdnih stroškov, materialnopravno pravilna, ni stvar pritožbe zoper popravni sklep, temveč obravnavanja pritožbe zoper sodbo.
Za zastaranje terjatev iz prevozne pogodbe velja posebna zakonska ureditev, in sicer v konkretnem primeru ZPPCP. Za terjatve iz naslova poostrene odgovornosti prevoznika (za izgubo blaga), je določen enoletni zastaralni rok, ki začne teči, ko je stvar izgubljena. V primeru, da je škodno dejanje hkrati tudi kaznivo dejanje, je treba upoštevati pravila o daljšem zastaralnem roku.
Odškodninski zahtevek ne more zastarati, dokler traja kazenski postopek zoper povzročitelja škode.
Pritožbeno navajanje, češ da terjatev še ni zapadla v plačilo (ker naj bi bilo med strankama dogovorjeno, da se zapadlost terjatve dogovori na čas, ko bo toženec začel normalno poslovati), predstavlja nedovoljeno in posledično neupoštevno pritožbeno novoto. Da naj bi toženec na to okoliščino tekom postopka na prvi stopnji (na kakršenkoli način) opozarjal, iz spisa ni razvidno. Pritožnik tudi sicer ne pojasni, na katerem naroku oziroma v okviru katere vloge naj bi to storil. Takšen ugovor je zato neutemeljen.
V primeru, ko se zaradi škodnega dogodka manifestirajo degenerativne spremembe, ki so bile doslej neme, je treba vzrok težav pripisati škodnemu dogodku.
Tožniku je škoda nastajala še med samim tekom pravdnega postopka do zaključka zdravljenja. Zato je tožena stranka prišla v zamudo s plačilom odškodnine za nepremoženjsko škodo šele po tem, ko je bilo zdravljenje zaključeno in je bil obseg škode z izdelavo izvedenskega mnenja ugotovljen.
Kot prihodek se sicer lahko šteje tudi dnevnica, vendar samo tisti del, ki za oškodovanca pomeni prihranek, ne pa del, s katerim je kril določene življenjske stroške, katerim je bil tak prejemek namenjen.
Dokazovanje je namenjeno ugotavljanju resničnosti zatrjevanih dejstev in ne dopolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage.
izvedensko mnenje – pravica do drugega izvedenskega mnenja – ponovitev dokaza z izvedencem – subjektivna ocena – pravica do sodnega varstva – ekonomičnost postopka
Stranka nima apriorne pravice do drugega mnenja. Vendar to ne pomeni tudi tega, da stranka sploh nikoli nima pravice do drugega mnenja. Če je odločilen sestavni del izvedenskega mnenja neko izvedenčevo izkustveno prepričanje, ki ga stranka postavlja pod vprašaj, sodišče pa o pravilnosti tega izkustvenega prepričanja vsebinskega odgovora stranki ne more dati (njegove pravilnosti torej vsebinsko ne more preizkusiti), je podan položaj, ko je za zagotovitev polne pravice do sodnega varstva, treba to izkustveno prvino preveriti še z drugim izvedencem. To velja, če strošek za takšno izvedbo dokaza ni nesorazmeren glede na vrednost spornega predmeta.
Toženka je dolžna zaradi kršitve pogodbe povrniti tako navadno škodo kot tudi izgubljeni dobiček. Ker je osebno vozilo vrnila umazano in popraskano, pritožbeno sodišče ne dvomi v potrebnost njegovega pranja, čiščenja in poliranja (za potrebe nadaljnje prodaje).
Omejitve odškodnine se določijo različno – lahko se določi maksimalni znesek odškodnine za dan zamude, lahko se določi maksimalni znesek odškodnine, lahko se izključi odškodninska odgovornost za določene oblike škode.
STEČAJNO PRAVO – SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0063886
ZSReg člen 31, 31/3, 33, 33/1, 33/2. ZFPPIPP člen 440.
izključitev družbenika – pravno nasledstvo izbrisanega družbenika – stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem – pravni interes – predlog za vpis spremembe v sodni register – vročanje – vpis izbrisa – obstoj pogojev za pogodbeno izključitev – varstvo pravic družbenika – možnost seznanitve
Iz prilog k predlogu za spremembo podatkov v sodnem registru izhajalo, da se je (udeleženec) postopka udeleževal kot izključen družbenik in da bi lahko bila prizadeta njegova pravica oziroma na zakonu temelječ interes. Slednje pa kaže na to, da bi registrsko sodišče moralo izpeljati postopek v skladu z določbo 31. člena ZSReg. Zato bi moralo predlog za vpis spremembe v sodni register, to je izključitve družbenika, skupaj z listinami vročati tudi na skupščini izključenemu družbeniku, to je udeležencu v tem postopku.
Registrsko sodišče mora v primeru zahtevka za vpis izbrisa družbenika iz družbe na podlagi sklepa skupščine o izključitvi, v okviru preizkusa materialnopravnih pogojev za dovolitev vpisa, presojati tudi obstoj pogojev za pogodbeno izključitev. Varstvo pravic družbenika zahteva, da je za njegovo izključitev iz družbe treba izkazati pomembne razloge za izključitev na njegovi strani, istočasno pa mu pred odločanjem o njegovi izključitvi na skupščini tudi dati možnost, da se z očitki in dokazi družbenika, ki predlaga njegovo izključitev, seznani in mu s tem omogoči, da pred glasovanjem o izključitvi nanje odgovori.
Ni res, da imajo listine dokazno moč le, če so predložene v originalu. Velja načelo proste presoje dokazov.
Res je bil tožnik kot podjetnik izbrisan iz Poslovnega registra Slovenije, vendar to ne vpliva na njegove pravice in obveznosti iz obdobja pred tem. Samostojni podjetnik namreč ni pravna, pač pa je fizična oseba, torej (prej in še vedno) tožnik.
dokazovanje z izvedencem – pravica do drugega izvedenca – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjave
Naloga izvedenca je, da odgovori na relevantne pripombe strank, kar je v obravnavanem primeru tudi storil in torej njegovo dodatno zaslišanje ni bilo potrebno.
Ker in je sodišče prve stopnje izvedensko mnenje ocenilo kot jasno, razumljivo in strokovno utemeljeno, ni bilo razloga za postavitev drugega izvedenca. Takšne apriorne pravice namreč stranka nima.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO
VSL0070641
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1. ZPP člen 18, 18/2, 270, 270/2. ZArbit člen 19, 19/2. OZ člen 111.
sklep procesnega vodstva – ugovor sodne pristojnosti – arbitražna klavzula – razveza pogodbe – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – objektivna nevarnost – ničnost zemljiškoknjižnega dolga
Sklep sodišča prve stopnje, da odločitev v predmetni zadevi spada v sodno pristojnost, je po svoji naravi (lahko) „le“ sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe.
Dogovor o pristojnosti (bodisi arbitraže bodisi - kot v konkretnem primeru - sodišča) je samostojen dogovor (procesne) narave, ki ne deli usodo pogodbe, v katero je vključen. Velja še naprej, kljub temu da ena od strank (četudi v končni fazi upravičeno) zatrjuje neveljavnost pogodbe, v kateri je bil dogovorjen. Učinki razveze aneksa imajo zgolj materialno-pravni domet in nobenih posledic na dogovor o pristojnosti.
zloraba procesnih pravic - vložitev pripravljalne vloge na prvem naroku za glavno obravnavo - denarna kazen
Ni mogoče kar povprek šteti, da stranka zlorablja pravice, če na prvem naroku za glavno obravnavo navede nova dejstva in predlaga nove dokaze, saj ji takšno ravnanje izrecno dovoljujejo pravila pravdnega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079967
OZ člen 150, 153, 153/3, 168, 174, 179. ZPP člen 155.
prometna nesreča – nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – soprispevek oškodovanca – telesne bolečine – strah – primarni strah – sekundarni strah – duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti – izgubljeni dobiček – odmera višine odškodnine – tuja pomoč – renta – pravdni stroški – izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo - huda telesna poškodba
Tožnica v času nesreče ni bila pripeta z varnostnim pasom, zato je sama prispevala k nezgodi oziroma k nastali škodi v 20%.
Odškodnina za tujo pomoč se odmerja glede na standard povprečnega človeka in ne na morebitne specifične težnje konkretnega oškodovanca.
Strošek za izvedensko mnenje, ki je bilo pridobljeno pred pravdo, se (lahko) prizna v okviru stroškov postopka, če je bil ta strošek potreben, in ne gre za samostojno premoženjsko škodo.
sodna ureditev meje – umik predloga – povračilo stroškov – stroški, ki jih je udeleženec postopka povzročil po svoji krivdi
Iz celotnega poteka postopka izhaja, da je bil ta očitno sprožen po nepotrebnem. Na to kaže sama okoliščina, da je prišlo (ker se ne predlagatelj in ne njegov pooblaščenec, ne da bi svoj izostanek opravičila, naroka nista udeležila) do umika predloga in da postopek ni prinesel pravnih posledic. Vse to pa hkrati potrjujejo navedbe nasprotnega udeleženca v odgovoru na predlagateljev predlog, in sicer da naj bi predlagatelj v konkretnem postopku predlagal „zgolj“, da se meja uredi tako, kakor je bila „ugotovljena“ (predlagana) v predhodnem postopku ureditve meje, in s katero se predlagatelj takrat ni strinjal. Glede na zaključek o nepotrebnosti postopka, je stroške, ki so zaradi njega nastali nasprotnemu udeležencu, moč pripisati predlagateljevi krivdi. Iz tega razloga mu jih je ta dolžan tudi povrniti.
lastninska pravica - priposestvovanje funkcionalnega zemljišča - postopek po ZVEtL - sodno varstvo
Postopek po ZVETL zgolj dopolnjuje dotedanje oblike sodnega varstva in ne spreminja temeljnih postulatov civilnega prava. Izbira načina pravnega varstva ostaja tožniku, sodišče pa ga nudi upoštevajoč materialno pravo in ustrezne procesne predpise izbranega postopka.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – izvršba na nepremičnine – ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – načelo sorazmernosti – nesorazmernost med višino terjatve in vrednostjo predmeta izvršbe – izvršba na nepremičnino za poplačilo bagatelne judikatne terjatve – začasni zastopnik – postavitev začasnega zastopnika – neznano prebivališče dolžnika – narok v izvršilnem postopku – več sredstev in predmetov izvršbe – prosta izbira sredstev i n predmetov izvršbe – predlog dolžnika za odlog izvršbe – posebno utemeljeni razlogi – nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda – izvršilni stroški
Načelo sorazmernosti je v izvršbi varovano z možnostjo dolžnika, da predlaga, naj sodišče določi za izvršbo drugo sredstvo oziroma predmet izvršbe namesto tistega, ki ga je predlagal upnik, ob tem pa mora verjetno izkazati, da bo na ta način terjatev poplačana.
V primeru, da bodo podane nove okoliščine v zvezi z bivanjem dolžnika, bo dolžnik lahko ponovno podal predlog, pri čemur mu glede na spremenjeni drugi odstavek 71. člen ZIZ ne bo več potrebno izkazovati pogoja iz prvega odstavka 71. člena ZIZ, temveč zgolj posebno upravičene razloge za odlog izvršbe.
DEDNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0078919
OZ člen 557. ZDen člen 80. ZPP člen 13. ZNP člen 5. ZZK-1 člen 6.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju – zapuščina – predmet zapuščinskega postopka – darilo – odstop dednega deleža – predhodno vprašanje – v denacionalizacijskem postopku vrnjene nepremičnine – prenos lastninske pravice na nepremičnini – publicitetni učinek vknjižbe
Zapustnik je že v času sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju in sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju razpolagal s celotnim svojim premoženjem, ki ga je izročil tožencu, a ker je zapustnik nepremičnine v pogodbi le opisal in ni navedel zemljiškoknjižnih podatkov, vknjižba lastninske pravice na teh nepremičninah v zemljiško knjigo na toženca ni bila mogoča. Toženec je že na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju in sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju postal lastnik spornih nepremičnin, njihova izročitev pa je bila odložena do izročiteljeve smrti.