identično dejansko stanje - kazenska sodba - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - izredna pravna sredstva - zakonske zamudne obresti - rok za izpolnitev obveznosti
Če stranka vloži izredno pravno sredstvo, ne pomeni, da bo z njim tudi uspela, niti ni prvostopenjsko sodišče zavezano čakati na odločitev o izrednem pravnem sredstvu. Bistveno je, da pravnomočna sodba, na katero se je oprlo prvostopenjsko sodišče, v času odločanja ni bila odpravljena.
lastninska pravica - priposestvovanje funkcionalnega zemljišča - postopek po ZVEtL - sodno varstvo
Postopek po ZVETL zgolj dopolnjuje dotedanje oblike sodnega varstva in ne spreminja temeljnih postulatov civilnega prava. Izbira načina pravnega varstva ostaja tožniku, sodišče pa ga nudi upoštevajoč materialno pravo in ustrezne procesne predpise izbranega postopka.
ZZVZZ člen 87, 87/1. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 6.
zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje zoper delodajalca – nevarno območje – druge tehnične rešitve
Dovolj je, da se je sodišče prve stopnje glede drugih tehničnih rešitev za zavarovanje nevarnih območij stroja sklicevalo na mnenje izvedenke, kako bi lahko tožena stranka zagotovila zaščito delavca, da v sedečem položaju ob premikanju rok levo in desno ob dvigu in spustu, ne bi dosegel nevarnega območja stroja. Zakaj pa naj bi zaradi dodatne zaščite, ki jo je namestila po nesreči, izdelki zastajali, tožena stranka ni pojasnila v taki meri, da bi lahko ovrgla mnenje izvedenke.
prekinitev zapuščinskega postopka – spor med dedičem in tretjo osebo
Če gre za spor med dedičem in tretjo osebo, ki ni stranka zapuščinskega postopka oziroma zapustnikov dedič, se zapuščinski postopek ne prekine. Prizadeti dedič lahko uveljavlja svoj zahtevek zoper tretjo osebo v pravdi, ne glede na zapuščinski postopek.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost zaradi opustitve vzdrževanja poti - odgovornost upravljalca poti - deljena odgovornost - soprispevek oškodovanca
Vzdrževalec dostopne poti od parkirišča do vhoda v živilsko trgovino, kjer se kupci različnih psihofizičnih sposobnosti znajdejo v najrazličnejših okoliščinah – obloženi z nakupljenimi artikli, opremljeni z nakupovalnimi vozički, v vseh vremenskih okoliščinah, v času slabe vidljivosti – je opustil dolžno ravnanje, ker ni saniral v asfaltu obstoječe vdolbine dimenzij 60 cm X 40 cm, v najglobljem delu globoke 8 cm. Oškodovanka, ki je zaradi svoje nepazljivosti stopila v vdolbino in se pri tem poškodovala, je k nastali škodi prispevala 50 %.
Res je stališče sodne prakse, da se invalidnina upošteva kot okoliščina primera pri dosoji pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Vrhovno sodišče ga je zavzelo v zadevah, ko renta ni bila dosojena in ko je že prvostopenjsko sodišče invalidnino upoštevalo pri odmeri odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. V obravnavani zadevi pa je sodišče prve stopnje sledeč trditveni podlagi obeh pravdnih strank, invalidnino upoštevalo pri dosoji višine rente. Ker se tožeča stranka ni pritožila, pritožbeno sodišče ne more zvišati dosojene rente, kar bi bilo potrebno storiti, če bi se invalidnina upoštevala pri odmeri odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
V primeru, ko se zaradi škodnega dogodka manifestirajo degenerativne spremembe, ki so bile doslej neme, je treba vzrok težav pripisati škodnemu dogodku.
Tožniku je škoda nastajala še med samim tekom pravdnega postopka do zaključka zdravljenja. Zato je tožena stranka prišla v zamudo s plačilom odškodnine za nepremoženjsko škodo šele po tem, ko je bilo zdravljenje zaključeno in je bil obseg škode z izdelavo izvedenskega mnenja ugotovljen.
Kot prihodek se sicer lahko šteje tudi dnevnica, vendar samo tisti del, ki za oškodovanca pomeni prihranek, ne pa del, s katerim je kril določene življenjske stroške, katerim je bil tak prejemek namenjen.
Dokazovanje je namenjeno ugotavljanju resničnosti zatrjevanih dejstev in ne dopolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage.
dediščinska tožba - lastninsko pravna tožba - pobotni ugovor - pomoč zapustniku - neupravičena pridobitev - ugovor zastaranja
Dediščinska tožba je možna le med osebami dediči istega zapustnika, med katerimi je/teče spor o dedni pravici, ker ena izmed njih uveljavlja svojo dedno enako ali močnejšo dedno pravico proti osebi, ki posest stvari prav tako utemeljuje s svojo dedno pravico. Ker so toženke po odločitvi Vrhovnega sodišča izgubile svoj dednopravni naslov (njihov zahtevek, da preklic oporoke, ki je predstavljal njihov temelj za dedovanje, nima učinka, je bil zavrnjen) in je bilo tako stanje že ob vložitvi tožbe, je tožba, obravnavani zadevi lastninskopravna, tak zahtevek pa ne zastara.
ZPP člen 213, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 458, 458/1. OZ člen 190, 190/1, 197.
spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – zavrnitev dokaznih predlogov – konkretizacija dokaznih predlogov – neupravičena obogatitev – obratovalni stroški – upravnik
Stranki mora biti zagotovljena pravica do izvedbe dokazov, ki pa ni neomejena. Po 213. členu ZPP namreč sodišče izvede samo tiste dokaze, ki so pomembni za odločitev. Dolžnosti sodišča, da določen dokaz izvede, ustreza dolžnost strank, da svoje dokazne predloge konkretizirajo. Predlog za izvedbo dokaza z izvedencem „ustrezne stroke“, pri čemer ni z ničemer opredeljeno, kaj naj bi slednji ugotavljal, nikakor ne predstavlja ustrezno specificiranega dokaznega predloga.
Ker je plačnik tujega dolga vedno prikrajšan v razmerju do prejemnika plačila, ne pa v razmerju do resničnega dolžnika, se splošno pravilo iz 190. člena OZ dopolnjuje s pravili vračanja, iz katerih med drugim izhaja, da ima tisti, ki za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti, pravico zahtevati od njega povračilo. Po tej podlagi bi bila tako tožeča stranka lahko upravičena do povračila plačil, ki jih je namesto tožene stranke opravila drugim dobaviteljem, in sicer neodvisno od veljavnosti pogodbe o opravljanju upravniških storitev.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 452. ZNPosr člen 5, 25, 25/5.
pogodba o nepremičninskem posredovanju – plačilo za posredovanje, kadar naročitelj sam najde tretjo osebo – najvišje dovoljeno plačilo za posredovanje – spor majhne vrednosti – kršitev pravice do izjave – pravočasnost navajanja dejstev
Plačilo ¼ od dogovorjene 2 % provizije je skladno s 5. petim odstavkom 25. člena ZNPosr.
V postopkih v sporih majhne vrednosti lahko vsaka stranka vloži eno pripravljalno vlogo, v kateri podaja navedbe in dokazne predloge, v naslednji dovoljeni vlogi pa lahko le še odgovori na navedbe nasprotne stranke. Ker je toženec trditev, da ga tožnik ni seznanil s tem, da je pogodbo o posredovanju sklenil tudi z drugo stranko, podal šele v drugi pripravljalni vlogi, ima to za posledico njeno neupoštevnost.
ZD člen 32, 142, 224. ZPP člen 286, 286/1, 394, 394/10, 396, 396/1, 396/1-6, 397, 397/2.
sklep o dedovanju - pravnomočnost - terjatev do zapuščine - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - tožbeni zahtevek dednopravne narave - izločitev iz zapuščine - dednopravna pravica - eventualna maksima - pogodba o dosmrtnem preživljanju - zavrnitev dokaznih predlogov - stroški postopka - nagrada za postopek za zastopanje večih strank - nagrada za narok - nagrada za postopek
Dejstva na katera tožnica opira svoj tožbeni zahtevek bi slednja namreč lahko uveljavljala že v predhodnem zapuščinskem postopku, zato obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP v zvezi s 224. členom ZD ni podan. Zahtevek na podlagi 32. člena ZD, ki ga dedič, ki je sodeloval v zapuščinskem postopku, v tem postopku ni postavil, v pravdi pa ga ne utemeljuje z okoliščinami, ki bi narekovale obnovo postopka, ni utemeljen.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka od tožene prevzela ključe spornih poslovnih prostorov, prostore zračila in nekatere tudi oddala novim najemnikom. Takšno ravnanje ne pomeni konkludentne privolitve k odstopu od celotne pogodbe.
Kršitev 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP predstavlja napako tehnične narave – sodišče v razloge sodbe napačno povzame vsebino dokaza (ne da bi pri tem dokaz ocenjevalo ali se kako drugače do njega opredeljevalo). Da in s čim je prišlo do takšne napake mora konkretno zatrjevati stranka, ki se na napako sklicuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0073363
OZ člen 40, 40/1, 207.
obljuba nagrade – javna obljuba nagrade - nagib - zavarovalna pogodba - izplačilo bonusa
Enostransko sprejeti sklep o obračunu bonusov ne predstavlja zaveze, ki bi jo bilo treba izpolniti, saj je po OZ zavezujoča le javna obljuba nagrade, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
OZ člen 10, 131, 179. ZOdvT člen člen 21. ZST-1 člen 32, 32/3.
Objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - padec na stopnicah - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - odvetniški stroški - zastopanje v delu postopka - sprememba tožbenega zahtevka
Nepričvrščene stopnice brez nameščenih držal niso bile varne in tudi hoja po njih ni bila varna, in je take okoliščine povzročila prav opustitev zavarovanca toženke, ki svojega obiskovalca (tožnika) ni opozoril na opisano nedokončanost in s tem bistveno pomanjkljivost stopnic, zato je s takim ravnanjem zavarovanec toženke kršil splošno prepoved povzročanja škode (10. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanj OZ), za kar v skladu s 131. členom OZ odgovarja po načelu krivdne odgovornosti.
Ker bi lahko tožnik za celotni postopek pooblastil odvetnika, mu ni mogoče odrekati pravice, da svojega pooblaščenca pooblasti za prenos pooblastila na odvetnika le za določen del postopka, v katerem so tožniku posledično nastali odvetniški stroški.
Tožnica svoje terjatve ni bila dolžna prijaviti v stečajnem postopku nad toženko, saj je njena terjatev na vračilo plačanega predujma nastala šele z odstopom od pogodbe, in sicer po začetku stečajnega postopka ter po poteku roka za prijavo terjatev.
Ker je upnica v predlogu opozorila, da se je šele tekom izvršilnega postopka izkazalo, da ima dolžnik po sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru II P 134/2012 z dne 29. 1. 2014 terjatev do dolžnikov (predlog za izvršbo je bil vložen že 16. 9. 2011), ter pojasnila, kaj je podlaga za spremembo sredstva izvršbe, potemtakem ne gre samo za navedbo novega izvršilnega sredstva ter prepis zakonskih določb, kot to ocenjuje sodišče prve stopnje, ampak je takšen predlog po oceni sodišča druge stopnje šteti kot obrazloženo vlogo in jo je kot tako treba tudi vrednotiti.
URS člen 22, 23, 72. OZ člen 133, 133/3, 179. ZVO-1 člen 3. Odredba o omejitvi prometa na cestah v RS Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
pravica do zdravega življenjskega okolja - pravno priznana škoda - škoda, ki presega običajne meje - prekomerni hrup - presoja višine odškodnine
Pravica do zdravega življenjskega okolja je ustavna pravica, ki je urejena v 72. členu URS. Zakonsko ureditev odškodninske odgovornosti zaradi posega v pravico do zdravega življenjskega okolja manifestira določba tretjega odstavka 133. člena OZ, ki opredeljuje mejo med pravno priznano in nepriznano škodo.