Ob ugotovitvi, da je v zvezi z v pobot uveljavljena terjatev podana negativna procesna predpostavka litispendence, je sodišče pravilno zavrglo pobotni ugovor s takšno terjatvijo.
Nagib so predstave, ki vodijo stranko, da sklene pogodbo. Nagib mora zato biti nedopusten v trenutku, ko se pogodba sklepa. V kolikor po sklenitvi pogodbe nastopijo okoliščine, zaradi katerih ena izmed strank namena, ki ga je zasledovala s pogodbo, ne sme več doseči, ni mogoče zaradi teh naknadno nastalih okoliščin reči, da je nagib, ki ga je imela stranka v trenutku sklepanja pogodbe, nedopusten.
Sodišče prve stopnje je kršilo zakon glede obličnosti popravnega sklepa. Glede na določbo prvega odstavka 365. člena ZKP, ki se na podlagi 67. člena Zakona o prekrških (ZP-1) smiselno uporablja v takšnem primeru, bi moralo sodišče prve stopnje očitne pisne pomote v datumu, in za takšen primer gre, popraviti s posebnim sklepom. To lahko vedno stori bodisi na zahtevo strank ali po uradni dolžnosti. Način, ki ga je uporabilo v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje, ki je napaki glede datuma pravnomočnosti (v enem primeru) oziroma datuma izdaje (v enem primeru) plačilnega naloga v obrazložitvi izpodbijanega sklepa popravilo na način, da je zgolj prečrtalo napačni številki (leta) ter pripisalo pravi številki, na robu pa pripisalo datum poprave in podpis sodnice, je napačen, vendar je s tem zagrešilo le relativno kršitev ki na pravilnost odločitve, to je, da se storilcu zaradi doseženih 27 kazenskih točk izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki so bile vpisane v vozniško dovoljenje 7.5.2014, ne vpliva.
delovni invalid - invalid III. kategorije - pravica do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami - invalidska pokojnina
Pri tožnici je podano takšno zdravstveno stanje, da v okviru preostale delovne zmožnosti lahko opravlja delo le s skrajšanim delovnim časom, ker bi delo s polnim delovnim časom poslabšalo njeno invalidnost oziroma bi delo v polnem delovnem času zanjo pomenilo nevarnost za poslabšanje. Zato je tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnice v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni, s priznanjem pravice do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami, s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno, utemeljen.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - gibljivi del plače - nagrada za uspešno poslovanje - stimualcija
Pravdni stranki sta se v pogodbi o zaposlitvi dogovorili, da glavnemu izvršnemu direktorju (tožniku) pripada stimulacija v primeru, če upravni odbor sprejme letno poročilo in ugotovi, da je družba v preteklem letu uspešno poslovala, pri čemer mora čisti dobiček presegati planiranega za vsaj 10 %. Ker so izpolnjeni vsi pogoji iz pogodbe o zaposlitvi za izplačilo stimulacije, je tožbeni zahtevek na izplačilo gibljivega dela bruto plače oziroma nagrade zaradi uspešnega poslovanja tožene stranke v spornem letu utemeljen.
Domneva o vročitvi mora temeljiti na izpolnitvi predpisanih formalnosti. Le na izpolnitvi vseh predpisanih formalnosti je mogoče graditi utemeljeno pričakovanje, da je naslovnik sodne pošiljke izvedel za sodno pisanje, ki mu je bilo namenjeno. Ker po trditvah tožene stranke (pravne osebe) na sedežu podjetja ni nikogar od zaposlenih, vročevalec sodne pošiljke ni mogel vročiti osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošiljke ali drugemu delavcu, in bi zato moral vročevalec v hišnem predalčniku oz. na vratih stanovanja poslovnega prostora pustiti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem je potrebo pisanje dvigniti, nato pa opraviti vročitev po določbah 142. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0073392
ZIZ člen 9, 9/6, 19, 19/4, 279. OZ člen 288.
učinek sklepa o razveljavitvi začasne odredbe – izvršljivost začasnih odredb – nesuspenzivnost pritožbe – nastop zamude – vračunavanje obresti in stroškov
Tožena stranka se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na določbo 4. odstavka 19. člena ZIZ, ki ureja pravilo o dovolitvi izvršbe še pred pravnomočnostjo sodne odločbe. Z izdajo sklepa o razveljavitvi sklepa o začasni odredbi, ni bilo odločeno o dovolitvi izvršbe, temveč o tem, da se postopek zavarovanja ustavi. Morebitna neutemeljenost začasne odredbe daje dolžniku zgolj podlago za odškodninski zahtevek do upnika, ki je predlagal izdajo neutemeljene začasne odredbe (279. člen ZIZ). Zato negotovost, ki traja do pravnomočnosti odločitve o razveljavitvi začasne odredbe, ne more iti v breme dolžnikovega dolžnika (v našem primeru tožene stranke). Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da bi lahko tožeča stranka od tožene stranke šele po pravnomočnosti sklepa o razveljavitvi začasne odredbe zahtevala plačilo dolgovane obveznosti.
Za tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna v ponovljenem postopku ocenjevanja slediti navodilom sodišča, ni sodnega varstva, zato je ta del zahtevka sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
Tožnik (direktor tržnega segmenta) je bil s cilji za sporno leto seznanjen prepozno, vendar to ne more vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane ocene dela. Tožnik namreč ni niti poskusil doseči ciljev glede ključnih delovnih področij (odobravanja naložb v skladu s poslovno politiko banke; doseganje prodajnega plana poslovalnice). Zato pomanjkanje časa za dosego določenih ciljev, pri čemer je tožnik imel na voljo še skoraj 8 mesecev, ne more biti upošteven razlog za nezakonitost in nepravilnost ocene dela.
OZ člen 288, 378, 378/1. ZDR člen 108, 108/2, 109, 109/5, 131.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - delna poplačila - zakonske zamudne obresti - zapadlost
Zadnje delno plačilo odpravnine, ki jo je toženec dolžan plačati tožniku zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je bilo izvedeno 16. 12. 2013, zato je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od preostalega dela odpravnine šele od 17. 12. 2013 dalje do plačila, ker je s tem dnem tožena stranka prišla v zamudo z izplačilom preostanka odpravnine (člen 378/1 OZ).
Delodajalec je dolžan delavcu odpravnino po 109. členu ZDR izplačati ob prenehanju delovnega razmerja (z izjemo, ki jo opredeljuje 5. odstavek 109. člena ZDR, pogoji za to izjemo pa v konkretnem primeru niso bili podani). Na to obveznost delodajalca nima vpliva obveščanje delavcev, da jim bo odpravnino izplačal v večih obrokih. V ZDR namreč ni podlage za ugotovitev, da bi takšno obveščanje delavcev vplivalo na zapadlost odpravnine, kot to zmotno navaja tožena stranka v pritožbi.
ZFPPIPP člen 214, 214/3. ZPP člen 3, 3/3, 7, 7/2, 112, 112/8, 318, 318/1, 318/1-2, 318/1-4. OZ člen 6, 6/2.
zamudna sodba – pravočasnost vloge – vložitev vloge pri nepristojnem sodišču – očitna pomota odvetnika – skrbnost dobrega strokovnjaka – splošno znana dejstva – sodno znana dejstva – zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati – razpravno načelo – učinek potrjene prisilne poravnave
Očitne pomote vložnika ni, če je vloga, vezana na čas, vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena.
Določila o prisilni poravnavi za dolžnika niso kogentna. Zato so dovoljena tudi dispozitivna ravnanja dolžnika v zvezi s priznavanjem vtoževanih terjatev v pravdi. Sodišče pa ne sme dopustiti le tistih dispozitivnih ravnanj strank, ki nasprotujejo kogentnim določbam zakona.
Sodno znana dejstva (tista, za katera sodišče izve iz drugega postopka – konkretno iz postopka o prisilni poravnavi) niso splošno znana in jih sodišče pri odločanju o zamudni sodbi ni dolžno preverjati niti z njimi utemeljevati sodbe.
ZUstS člen 48. ZIZ člen 259, 259/2. ZZZDR člen 103, 123, 123/2, 132a, 132a/3, 132a/4, 132a/5.
odgovor na ugovor – vročitev odgovora na ugovor – kontradiktornost – začetek postopka pred Ustavnim sodiščem – odločba Ustavnega sodišča – preživnina – zakonske zamudne obresti – preživninska obveznost staršev duševno in telesno prizadetih oseb – obvestilo CSD o uskladitvi preživnine
Če odgovor na ugovor vsebuje trditve in dokazne predloge, do katerih se dolžnik še ni imel možnosti opredeliti in ki lahko vplivajo na končni izid postopka, je vročitev odgovora dolžniku potrebna.
Zakonodajalec res ni uresničil dolžnosti, ki jo je naložilo Ustavno sodišče v odločbi U-I-11/07 z dne 13. 12. 2007, in v roku enega leta po njeni objavi ni odpravil ugotovljenega neskladja ZDVDTP z Ustavo. Ker pa je v odločbi Ustavno sodišče določilo tudi način njene izvršitve za čas do odprave ugotovljene neustavnosti, sodišče nima razloga za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, saj odločitve v obravnavani zadevi ne opira na zakon, ki bi bil protiustaven, temveč na ureditev položaja, kot ga je Ustavno sodišče določilo v navedeni odločbi.
Sodna odločba, s katero je bilo dolžniku naloženo plačevanje preživnine, zgolj zato, ker center za socialno delo ni pravočasno opravil uskladitve višine preživnine in o tem obvestil strank, ni izgubila lastnosti izvršilnega naslova.
Dolžnik, ki ne plačuje preživnine v povišanem znesku, je dolžan plačati zakonske zamudne obresti od razlike med prej določeno in novo določeno preživnino od takrat, ko mu je vročeno obvestilo centra za socialno delo.
Zakupodajalec ne more samovoljno posegati v upravičenja zakupnika po prenehanju zakupne pogodbe. Po prenehanju zakupa je na strani zakupnika vrnitvena dolžnost. Stvar mora vrniti zakupodajalcu nepoškodovano. Če je med zakupom izvršil na njej kakšne spremembe, jo je dolžan vrniti v stanju, v kakršnem je bila, ko jo je dobil v zakup (1. in 4. odstavek 604. člena OZ). To pomeni, da je na njem, da morebitni objekt, stoječ na zemljišču, odstrani. Če te obveznosti ne izpolni, ima zakupodajalec kot upnik izpolnitveni zahtevek. Zagotovljen je s sodnim varstvom (1. odstavek 239. člena OZ). Samovoljno vzpostavljanje prejšnjega stanja s strani upnika ni dopustno. Čeprav je sodišče pri ugotavljanju protipravnosti pravilno navedlo splošno prepoved 10. člena OZ, po kateri se je vsakdo dolžan vzdržati se ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo, ga pri odločanju ni upoštevalo in je njegovo naziranje, da porušenje kioska ni bilo protipravno, zmotno.
KOMUNALNA DEJAVNOST – POKOPALIŠČA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080459
ZPP člen 279a, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14, 452, 454, 454/2. OZ člen 18, 199, 200, 202, 204. Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč člen 12.
spor majhne vrednosti – izdaja sodbe brez glavne obravnave – dolžnost zahtevati narok – dokazni predlog zaslišanja prič – načelo kontradiktornosti – zavrnitev dokaznega predloga – materialno procesno vodstvo – izjava volje – poslovodstvo brez naročila
Ker mora stranka narok v postopkih v sporih majhne vrednosti izrecno zahtevati, pritožnica, ki v pritožbi ne trdi, da je narok predlagala, ampak navaja, da se mu ni odpovedala, s temi pritožbenimi navedbami ne more uspeti. Enako velja za pritožbene trditve, da bi moralo sodišče prve stopnje narok izvesti zaradi predlaganega zaslišanja prič, saj sta si pravna teorija in sodna praksa enotni, da mora stranka izvedbo naroka izrecno zahtevati, pri čemer ni mogoče šteti, da dokazni predlog z zaslišanjem strank ali prič pomeni takšno zahtevo, saj ni nujno, da bo sodišče predlogu ugodilo.
Predložene naročilnice, ki se nanašajo na obdobje po opravi zaračunane storitve, ne morejo predstavljati naročil tožene stranke, s katerimi bi slednja izrazila voljo za sklenitev pogodbe.
Sodišče res mora pravo poznati in uporabiti po uradni dolžnosti, vendar pa morajo stranke podati trditve, ki terjajo uporabo določenih pravnih pravil.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078940
OZ člen 153, 153/1, 153/2, 153/3, 174, 174/1, 179, 965, 965/1. ZPP člen 216, 285, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
nesreča pri delu – odgovornost za škodo od nevarne stvari – delovni stroj kot nevarna stvar – objektivna odgovornost – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – primarni strah – sekundarni strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – predlog za postavitev izvedenca medicinske stroke – upoštevanje invalidnine pri odmeri odškodnine – poškodbe leve roke – skaženost – duševne bolečine zaradi skaženosti – povrnitev premoženjske škode – tuja nega in pomoč – prosti preudarek – pomoč družinskih članov – izgubljeni zaslužek – renta – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – samopridržaj – zavarovanje pred odgovornostjo – direktna tožba – kolektivno nezgodno zavarovanje – materialno procesno vodstvo – povrnitev stroškov – stroški prevozov na zdravljenje – kilometrina – zastaranje odškodninske terjatve – pravočasnost ugovora zastaranja
Kot škodo zaradi stroškov za tujo pomoč in nego se priznava tudi pomoč in nega, ki jo oškodovancu nudijo družinski člani. V skladu s sodno prakso je uporaba pooblastila iz 216. člena ZPP dopustna, ko cene pomoči, ki so ji oškodovancem nudili družinski člani, ni mogoče natančno ugotoviti.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0069108
ZIZ člen 44, 44/4. ZPP člen 431. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 131/2-3.
izvršba na podlagi verodostojne listine - kondemnatorni in dovolilni del sklepa o izvršbi - začetek stečajnega postopka - dovoljenost izdaje sklepa o izvršbi
Pri odločanju o dovolitvi izvršbe ni bistveno le to, ali gre za stroške stečajnega postopka, ampak tudi, ali ima upnik zanje izvršilni naslov. Ker je upnik predlagal izvršbo na podlagi verodostojnih listin in ne na podlagi izvršilnega naslova, že zaradi tega razloga niso podani pogoji za izjemo, po kateri bi bilo zoper dolžnika v stečaju mogoče dovoliti izvršbo.
Obstoj socialne stiske je sicer lahko razlog, ki preprečuje odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine, vendar le pod pogojem, da najemnik ravna v skladu s 104. členom SZ-1.
predhodna odredba – pogoji za predhodno odredbo – domnevana nevarnost – nepravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – odločba domačega sodišča – učinek odločbe ustavnega sodišča
Predhodne odredbe ni dopustno izdati na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine in plačilnega naloga, proti katerima je bil vložen ugovor in ki torej še nista pravnomočna.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - dobra vera priposestvovalca - opravičljiva zmota pravnih prednikov
Dobra vera priposestvovalca je bila, poleg izvrševanja posesti oziroma lastniških upravičenj v predpisani priposestvovalni dobi, pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem že po prejšnjih predpisih, ki so veljali v času, ko so tožnik oziroma njegovi pravni predniki začeli izvrševati posest na spornih nepremičninah. Dobra vera se sicer domneva, če se ne dokaže drugače. Po presoji pritožbenega sodišča je toženki navedeno domnevo uspelo ovreči.
Zgolj dejstvo, da so sporne nepremičnine ves čas nemoteno uživali, ne zadošča za priposestvovanje lastninske pravice. Priposestvovalec je lahko samo tisti, ki tujo stvar poseduje v prepričanju, da je njegova. Ta pogoj v obravnavanem primeru ni izpolnjen. Gola zasedba tuje nepremičnine, četudi je njen lastnik umrl brez naslednikov, pa ne more imeti nobenih stvarnopravnih posledic.
Pri lastni menici ne prihajajo v poštev določbe o akceptiranju, ker pri tej menici nimamo niti trasata niti akcepta. Odpade tudi protest in regres zaradi neakceptiranja.
ZDSS-1 člen 6.c. ZVis člen 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4, 63/5, 63/6, 63/7, 63/8. ZSPJS člen 22.e.
kolektivni delovni spor - vrednotenje dela - skladnost splošnega akta delodajalca z zakonom - visokošolski učitelj - delovna in pedagoška obveznost
Sporne Spremembe in dopolnitve meril so le drugače ovrednotile oblike neposredne pedagoške obveznosti. Iz njih ne izhaja, da bi zavezovale visokošolske učitelje in sodelavce nasprotne udeleženke k večjemu številu ur neposredne pedagoške obveznosti tedensko, zato niso v nasprotju z 63. členom ZVis, ki je določal delovno in pedagoško obveznost visokošolskih učiteljev in sodelavcev.
ZSPJS v 22.e členu opredeljuje plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela javnih uslužbencev. S spornimi Spremembami in dopolnitvami meril ne gre za dodatno tedensko pedagoško obveznost niti za povečanje pedagoške obveznosti, zato ta merila niso v nasprotju z 22.e. členom ZSPJS.