Tožena stranka je pripoznala tožbeni zahtevek, da je bilo med strankama na dan 31. 12. 2012 sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas na delovnem mestu vodja montaže in da zato delovno razmerje ni prenehalo z dnem 31. 12. 2012, ko ga je tožena stranka odjavila iz socialnih zavarovanj, ampak je delovno razmerje prenehalo na dan izdaje te sodbe (25. 3. 2013). S tem je tožena stranka dejansko pristala na uporabo instituta sodne razveze pogodbe iz 1. odstavka 118. člena ZDR, ki je hkrati temelj za prisojo odškodnine iz istega odstavka.
Sodišče prve stopnje je kršilo zakon glede obličnosti popravnega sklepa. Glede na določbo prvega odstavka 365. člena ZKP, ki se na podlagi 67. člena Zakona o prekrških (ZP-1) smiselno uporablja v takšnem primeru, bi moralo sodišče prve stopnje očitne pisne pomote v datumu, in za takšen primer gre, popraviti s posebnim sklepom. To lahko vedno stori bodisi na zahtevo strank ali po uradni dolžnosti. Način, ki ga je uporabilo v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje, ki je napaki glede datuma pravnomočnosti (v enem primeru) oziroma datuma izdaje (v enem primeru) plačilnega naloga v obrazložitvi izpodbijanega sklepa popravilo na način, da je zgolj prečrtalo napačni številki (leta) ter pripisalo pravi številki, na robu pa pripisalo datum poprave in podpis sodnice, je napačen, vendar je s tem zagrešilo le relativno kršitev ki na pravilnost odločitve, to je, da se storilcu zaradi doseženih 27 kazenskih točk izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki so bile vpisane v vozniško dovoljenje 7.5.2014, ne vpliva.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - obstoj subjektivnih in objektivnih pogojev - plačila dobav, potrebnih za redno poslovanje
V 273. členu ZFPPIPP so izrecno (in izčrpno) določena pravna dejanja, ki jih kljub obstoju objektivnih in subjektivnih pogojev ni dovoljeno izpodbijati. Med njimi pa plačila (izpolnitve), opravljena v skladu z določbami 34. člena ZFPPIPP, niso zajeta, zato ni zakonske podlage, ki bi nakazovala vnaprejšnjo izključitev izpodbojnosti plačil tekočih dobav, potrebnih za redno poslovanje insolventnega dolžnika.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - javna dela - ukrepi aktivne politike zaposlovanja
Zaposlitev tožeče stranke na delovnem mestu oskrbovalke III ni bila izvedena na podlagi vnaprej formalno sprejetega programa javnih del v smislu določb 52. člena ZZZPB. Šlo je za običajno zaposlitev tožeče stranke ob zgolj delnem in začasnem subvencioniranju zaposlitve s strani zavoda, v smislu drugih ukrepov aktivne politike zaposlovanja.
V predmetnem sporu je bila sklenjena veriga medsebojno povezanih pogodb o zaposlitvi, pri čemer je bila predhodna pogodba podlaga za sklenitev naslednje. Šlo je za tipične pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da je toženo stranko zavezovala prepoved iz 2. odstavka 53. člena ZDR, ki določa, da delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil dalji od dveh let. Ker je tožena stranka navedeno prepoved prekršila, je prišlo do transformacije delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas (54. člen ZDR).
ZDR člen 10, 10/1, 12, 12/1, 53, 53/2, 54. ZDR-1 člen 55, 55/2, 56.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela
Tožena stranka je s tožnikom nezakonito sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas, saj ni dokazala razloga za njihovo sklenitev (povečanega obsega dela). Zato se skladno s 54. členom ZDR (56. členom ZDR-1) šteje, da je tožnik s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Pritožbeno sodišče na podlagi vpogleda v gradivo ugotavlja, da je odvetnik pritožbo z dne 12.5.2014 lastnoročno podpisal kar na dveh mestih: v rubrumu (uvodu) pod navedbo stranke in pooblaščenca, skupaj z odtisnjenim žigom odvetnika, in na koncu te pisne vloge, pod navedbo stranke in pooblaščenca, skupaj z odtisnjenim žigom odvetnika.
odpravnina - individualna pogodba o zaposlitvi - poslovodna oseba - direktor
V tožnikovi individualni pogodbi o zaposlitvi je bilo dogovorjeno sporazumno prenehanje mandata, predčasni odpoklic s strani nadzornega sveta in odpravnina za primer predčasnega odpoklica brez utemeljenega razloga. Razlog prenehanja tožnikovega mandata glavnega direktorja je bila statusna sprememba družbe, zaradi katere se je tožnikova funkcija transformirala v funkcijo predsednika uprave in je tako nastopil ta mandat. Pri prenehanju in transformaciji mandata gre za utemeljen razlog objektivne narave, zato za izplačilo odpravnine tožniku po individualni pogodbi o zaposlitvi ni pravne podlage.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je določba o odpravnini v pogodbi o članstvu v upravnem odboru delno nična v delu, v katerem je določena odpravnina v višini šestkratnika zadnje mesečne plače predsednika upravnega odbora, ker je v nasprotju z ZGD-1C, ni pravilna. Sporna določba o odpravnini ni v nasprotju z ZGD-1C, saj ta izplačila odpravnine predsedniku upravnega odbora ne prepoveduje.
Za tožbeni zahtevek na ugotovitev neveljavnosti sklepa etažnih lastnikov o postavitvi zapornic so pasivno legitimirani le vsi etažni lastniki, ki so sklep o postavitvi obravnavanih zapornic sprejeli.
ZPP člen 30, 30/3, 32, 32/2, 32/2-7, 481, 482. ZGD-1 člen 50, 51, 295.
stvarna pristojnost – gospodarski spor – društvo kot stranka postopka
Pravdni stranki (društvo kot tožeča stranka ter zveza društev kot tožena stranka) nista subjekta, glede katerih bi veljala pravila gospodarskega spora, zato za predmetni spor (zaradi sklica izredne skupščine) ni pristojno okrožno sodišče.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079948
OZ člen 131, 179. ZPP člen 344, 344/2.
povzročitev škode – povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine – zmanjšanje odškodnine – vzročna zveza – deljena vzročnost – nadobičajno tveganje – osebnostne lastnosti in stanja oškodovanca – degenerativne spremembe – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – prepozen odgovor na pritožbo
Odgovorna oseba mora poškodovanca sprejeti takšnega, kot je in ne more računati na to, da bo poškodovala zdravega človeka.
ZFPPIPP člen 214, 214/3. ZPP člen 3, 3/3, 7, 7/2, 112, 112/8, 318, 318/1, 318/1-2, 318/1-4. OZ člen 6, 6/2.
zamudna sodba – pravočasnost vloge – vložitev vloge pri nepristojnem sodišču – očitna pomota odvetnika – skrbnost dobrega strokovnjaka – splošno znana dejstva – sodno znana dejstva – zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati – razpravno načelo – učinek potrjene prisilne poravnave
Očitne pomote vložnika ni, če je vloga, vezana na čas, vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena.
Določila o prisilni poravnavi za dolžnika niso kogentna. Zato so dovoljena tudi dispozitivna ravnanja dolžnika v zvezi s priznavanjem vtoževanih terjatev v pravdi. Sodišče pa ne sme dopustiti le tistih dispozitivnih ravnanj strank, ki nasprotujejo kogentnim določbam zakona.
Sodno znana dejstva (tista, za katera sodišče izve iz drugega postopka – konkretno iz postopka o prisilni poravnavi) niso splošno znana in jih sodišče pri odločanju o zamudni sodbi ni dolžno preverjati niti z njimi utemeljevati sodbe.
Zgolj sklicevanje na prevaro glavnega dolžnika, ki naj bi s ponarejenimi plačilnimi listami spravil tožečo stranko v zmoto, ne more omajati veljavnosti sklenjene pogodbe. Pravni posli, sklenjeni s prevaro, niso nični, pač pa le izpodbojni. Veljavni so, dokler niso razveljavljeni. Pri prevari lahko razveljavitev pogodbe zahteva le pogodbena stranka, ki je bila spravljena v zmoto.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi – vročitev – fikcija vročitve
Fikcijo vročitve je mogoče sprejeti kot pravilno, če je naslovnik naveden s pravim imenom in priimkom in če je opravljena na naslovu dejanskega prebivališča (oziroma na delovnem mestu dolžnika) po predpisanem postopku, tako da ni niti najmanjšega dvoma o tem, da je bila opravljena naslovniku, ki je stranka postopka.
predhodna odredba – pogoji za predhodno odredbo – domnevana nevarnost – nepravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – odločba domačega sodišča – učinek odločbe ustavnega sodišča
Predhodne odredbe ni dopustno izdati na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine in plačilnega naloga, proti katerima je bil vložen ugovor in ki torej še nista pravnomočna.
Pravdni stranki sta se dogovorili, da bo tožnica delo v rednem delovnem razmerju opravljala za minimalno plačo in da bosta stranki v pogodbo o zaposlitvi višji znesek zapisali zgolj zato, da bi tožnica lahko pridobila posojilo pri banki. Direktor tožene stranke je od tožnice zahteval, da mu vrne „preveč“ izplačano plačo, kar je tožnica tudi storila. Ne glede na to, da je tožena stranka tožnici višje plače izplačevala zgolj zaradi možnosti pridobitve posojila, ji to ne daje pravice, da del denarja zahteva nazaj. Tudi v tem primeru velja določba 191. člena OZ. Ta določa, da tisti, ki je kaj plačal, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. Tožena stranka si ni pridržala pravice, da zahteva vračilo višje plače od tiste, ki je bila ustno dogovorjena in višjega plačila ni izvršila zato, da bi se izognila sili. Zato tožnica od tožene stranke utemeljeno zahteva vračilo vtoževanega zneska.
prometna nesreča – dokazovanje z izvedencem – zavrnitev dokaza – kršitev pravice do izjave – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo ekonomičnosti – načelo sorazmernosti – individualna ekspertiza – prepoved zlorabe procesnih pravic – načelo venire contra factum proprium – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravno priznana škoda
243. člen ZPP predvideva, kdaj je potreben izvedenec. To je takrat, ko sodišču manjka strokovnega znanja. A ta predpostavka mora hkrati pomeniti, da je izvedenec tisti, ki bo to strokovno pomoč lahko nudil. Izvedenec medicinske stroke v primerih, ko gre za poškodbo vratne hrbtenice, ali za nateg mišičevja v drugem delu hrbtenice, svoje ekspertize ne bo mogel opreti na objektivno zaznavne poškodbene posledice – ker teh pač ni. To pa pomeni, da ne bo mogel opraviti nobene strokovne konkretizacije splošnega strokovnega znanja in torej ne bo opravičil predpostavke iz 243. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078940
OZ člen 153, 153/1, 153/2, 153/3, 174, 174/1, 179, 965, 965/1. ZPP člen 216, 285, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
nesreča pri delu – odgovornost za škodo od nevarne stvari – delovni stroj kot nevarna stvar – objektivna odgovornost – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – primarni strah – sekundarni strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – predlog za postavitev izvedenca medicinske stroke – upoštevanje invalidnine pri odmeri odškodnine – poškodbe leve roke – skaženost – duševne bolečine zaradi skaženosti – povrnitev premoženjske škode – tuja nega in pomoč – prosti preudarek – pomoč družinskih članov – izgubljeni zaslužek – renta – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – samopridržaj – zavarovanje pred odgovornostjo – direktna tožba – kolektivno nezgodno zavarovanje – materialno procesno vodstvo – povrnitev stroškov – stroški prevozov na zdravljenje – kilometrina – zastaranje odškodninske terjatve – pravočasnost ugovora zastaranja
Kot škodo zaradi stroškov za tujo pomoč in nego se priznava tudi pomoč in nega, ki jo oškodovancu nudijo družinski člani. V skladu s sodno prakso je uporaba pooblastila iz 216. člena ZPP dopustna, ko cene pomoči, ki so ji oškodovancem nudili družinski člani, ni mogoče natančno ugotoviti.
delna oprostitev plačila sodne takse – oprostitev plačila sodne takse – prestrukturiranje – blokirana sredstva – poslovanje z izgubo
Stranka, glede na to, da razpolaga z likvidnimi sredstvi, zgolj s trditvami, da nadaljnjih stroškov ne zmore več poravnati, ne da bi to ogrozilo njeno poslovanje oziroma obstoj, svojega predloga za (delno) oprostitev plačila sodne takse ne more utemeljiti. Niti dejstvo, da posluje z izgubo ter da je trenutno v fazi prestrukturiranja, samo po sebi ne more biti opravičljiv razlog za oprostitev plačila sodne takse. Tudi ne dejstvo, da ne more prosto razpolagati s sredstvi na transakcijskih računih, da so ta v naprej blokirana in lahko z njimi razpolaga samo upravitelj.
Zgolj stavek „Tožbi priložena listinska dokumentacija dokazuje obstoj tožničine terjatve.“ ne more izkazovati verjetnosti obstoja terjatve. Ko sodišče odloča o zahtevku stranke, svojo odločitev lahko opre le na s strani te stranke zatrjevana dejstva, v kolikor so ta dejstva dokazana s strani te iste stranke predlaganimi dokazi. Brez podanih navedb sodišče ne more preizkušati resničnosti trditev o verjetnem obstoju terjatve.
napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – spor o obsegu zapuščine – nepremičnina – sestavina nepremičnine – povezanost zemljišča in objekta
Ker iz katastrskih podatkov izhaja, da je sporna stanovanjska hiša sestavina nepremičnine X, katere solastnik je zapustnik le do ¾, je manj verjetna trditev dediča, da se njegova dedna pravica po zapustniku nanaša na celotno hišo oziroma, da je ta v celoti predmet dedovanja.