odgovornost družbenikov - izbris iz sodnega registra brez likvidacije
Drugotožena stranka ob izbrisu družbe iz sodnega registra ni bila več njen družbenik, ker je s pravnim poslom odsvojila in prenesla celotni poslovni delež v družbi na novega pridobitelja. Zato je odločilno, kdaj je prenehal položaj drugotožene stranke kot družbenika izbrisane pravne osebe (oziroma njene pravne predhodnice) ter katere določbe ZFPPIPP je potrebno uporabiti (ali ZFPPIPP ali ZFPPIPP-A).
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0013241
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 271, 272, 273. ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 112, 114, 215, 215/2, 215/3.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - prenehanje delovnega razmerja - inšpektor za delo
Tožnica je podala primarni predlog za izdajo začasne odredbe za odlog učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, ter podredni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati mesečno nadomestilo plače. Tožnica v tej fazi postopka ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve (tožena stranka je tožnici pravočasno omogočila zagovor, ki se ga tožnica ni udeležila, zato njena pravica do obrambe v postopku pred podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bila kršena; tožnica ni uživala posebnega varstva pred odpovedjo kot zaščitena kategorija delavcev, ...), ki je temeljni pogoj, da sodišče lahko izda začasno odredbo. Zato njen predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen.
nevarno delo – ustrezna delovna obutev – ukrep delodajalca
Kaj še (poleg zagotovitve varovalne obutve) bi moral tožnikov delodajalec ukreniti pri organizaciji delovnega procesa, da bi tožnika zavaroval pred poškodbo, tožnik v pritožbi, niti v postopku na prvi stopnji, ni konkretiziral. Tožnik, ki bi se nezgodi lahko izognil, če bi bil pri delu previdnejši, krivdo za nezgodo in nastalo škodo neupravičeno pripisuje toženkinemu zavarovancu.
odnos med stranko in njenim pooblaščencem – zamuda procesnega dejanja – nezakrivljeni vzroki – težave v komunikaciji po podelitvi pooblastila – vrnitev v prejšnje stanje
Odnos med stranko in njenim pooblaščencem je stvar njunega mandatnega razmerja. Opravičeni vzroki za zamudo procesnega dejanja so lahko le tiste okoliščine, ki jih stranka sama ni zakrivila. Pravdna dejanja, ki jih (ali pa jih ne) opravi v mejah svojega pooblastila pooblaščenec, imajo enak pravni učinek, kot bi jih opravila sama stranka. Krivda odvetnika je neposredno izenačena s krivdo stranke, ki mora trpeti posledice zamude, ki je ni zakrivila sama, pač pa njen odvetnik, po podelitvi pooblastila pa je odgovornost stranke, da zagotovi nemoteno in potrebno komuniciranje med njo in njenim pooblaščencem. Zato načeloma velja, da gredo zamude, ki so nastale zaradi težav v komuniciranju med odvetnikom in stranko po podelitvi pooblastila (bodisi, da so nastale po krivdi odvetnika ali stranke), v breme stranke in zaradi tega vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070710
ZD člen 28, 28/4, 28/5, 29. ZPP člen 8, 214, 214/3.
prikrajšanje nujnega deleža – ugotovitev vrednosti zapuščine – obračunska vrednost zapuščine – darilo – spor o vrednosti darila – darilo dediču – darilo tretjim osebam – pasivna legitimacija – priznana dejstva – načelo neposrednosti
Če sodišče v zapuščinskem postopku ugotovi prikrajšanje nujnega deleža in pravico nujnega dediča, da zahteva vračanje daril, lahko o vračanju daril odločil samo le v primeru, če sodediči v to privolijo. Od tretjih oseb, ki niso udeleženci zapuščinskega postopka, pa je mogoče vrnitev daril zahtevati le v posebni pravdi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožnik je bil zaposlen na delovnem mestu vodje službe za strategijo in upravljanje strateških projektov. To delovno mesto je bilo na podlagi sprejetega pravilnika o novi sistemizaciji in vrednotenju delovnih mest ukinjeno, vsebina dela pa deloma ukinjena, deloma pa prenesena na druga delovna mesta. Zato je prenehala potreba po opravljanju dela tožnika, kar je utemeljen poslovni razlog za redno odpove pogodbe o zaposlitvi.
Predpravdno, s strani stranke predloženo strokovno mnenje ni dokaz, ki bi konkuriral mnenju s strani sodišča postavljenega izvedenca. Pri zunajsodnem, s strani stranke pridobljenem, strokovnem mnenju gre za strokovno argumentiran del strankinih navedb. Do takšnih strankinih navedb se je sodni izvedenec ob razpoložljivem procesnem gradivu argumentirano opredelil.
Znesek stroškov za predpravdno izvedensko mnenje lahko stranka uveljavlja tudi v okviru glavnega zahtevka, čeprav je materialnopravna podlaga zanj vsebovana v pravilih 151. in 155. člena ZPP.
ZPP člen 30, 30/3, 32, 32/2, 32/2-7, 481, 482. ZGD-1 člen 50, 51, 295.
stvarna pristojnost – gospodarski spor – društvo kot stranka postopka
Pravdni stranki (društvo kot tožeča stranka ter zveza društev kot tožena stranka) nista subjekta, glede katerih bi veljala pravila gospodarskega spora, zato za predmetni spor (zaradi sklica izredne skupščine) ni pristojno okrožno sodišče.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079948
OZ člen 131, 179. ZPP člen 344, 344/2.
povzročitev škode – povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine – zmanjšanje odškodnine – vzročna zveza – deljena vzročnost – nadobičajno tveganje – osebnostne lastnosti in stanja oškodovanca – degenerativne spremembe – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – prepozen odgovor na pritožbo
Odgovorna oseba mora poškodovanca sprejeti takšnega, kot je in ne more računati na to, da bo poškodovala zdravega človeka.
sodba na podlagi pripoznave – delna pripoznava tožbenega zahtevka – pravica do kontradiktornega postopka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V primeru delne pripoznave tožbenega zahtevka mora sodišče o nepripoznanem delu tožbenega zahtevka odločiti z odločbo po kontradiktorno opravljenem postopku na glavni obravnavi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0070694
OZ člen 352, 352/1, 352/2. ZDen člen 32, 32/2, 72, 72/2, 88.
zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni zastaralni rok – objektivni zastaralni rok
V obravnavanem primeru je ovira za vrnitev v naravi obstajala že od leta 1993, ko je bil zgrajen navedeni objekt. Da vrnitev v naravi ne bo možna, je bilo zato tožeči stranki že tedaj znano oziroma ji je to moralo in moglo biti znano. Tožeča stranka bi zato lahko že v letu 1993 ugotovila nastalo škodo (razlika med tržno vrednostjo nepremičnin in višino odškodnine v obveznicah SOD, ki bi jo tožeča stranka lahko sama izračunala na podlagi ustreznih denacionalizacijskih predpisov, kot je pravilno navedlo tudi prvo sodišče). Ker je tedaj že vedela tudi za povzročitelja škode, je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da je po preteku petletnega zastaralnega roka tožbeni zahtevek že zastaral najpozneje v letu 1998.
Aktivni družbeniki niso odgovorni za obveznosti družb, ki so bile izbrisane po uveljavitvi Zakona o postopkih za uveljavljavitev ali opustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD). V konkretnem primeru edina družbenica ne bi mogla biti odgovorna za plačilo obveznosti izbrisane družbe, kjer je bila tožnica zaposlena. Tožena stranka je bila izbrisana iz sodnega registra, zato ne more biti več pravdna stranka in se te pomanjkljivosti ne da odpraviti, ker ni mogoče več pozvati družbenikov kot pravnih naslednikov v pravdo. Zato ni izkazan pravni interes tožnice za vodenje pravde.
Sodišče je dolžno izvesti le tiste predlagane dokaze, ki se nanašajo na pravno relevantna dejstva in, kjer je obramba obstoj in pravno relevantnost predlaganega dokaza utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti, lahko pa sodišče zavrne izvedbo dokaza v primerih, če je očitno, da ne more biti uspešen (gre npr. za dokaz, ki je povsem neprimeren za ugotovitev nekega dejstva), ali ko je očitno, da je bil dokazni predlog podan le z namenom zavlačevanja (npr. dokazovanje z velikim številom prič ipd). Pri presoji, ali gre za dokaz, za katerega je očitno, da ne more biti uspešen, je takšno oceno sicer mogoče opreti tudi na zaključek, da je dejstvo, na katero se dokaz nanaša, že dokazano, vendar se pri tem sodišče prve stopnje praviloma ne sme spustiti v vnaprejšnjo dokazno oceno, kar je po mnenju pritožbenega sodišča storilo prav v obravnavani zadevi, pri čemer ni izvedlo niti enega v korist obdolženca predlaganega dokaza, tudi ključnega z zaslišanjem priče.
Zakupodajalec ne more samovoljno posegati v upravičenja zakupnika po prenehanju zakupne pogodbe. Po prenehanju zakupa je na strani zakupnika vrnitvena dolžnost. Stvar mora vrniti zakupodajalcu nepoškodovano. Če je med zakupom izvršil na njej kakšne spremembe, jo je dolžan vrniti v stanju, v kakršnem je bila, ko jo je dobil v zakup (1. in 4. odstavek 604. člena OZ). To pomeni, da je na njem, da morebitni objekt, stoječ na zemljišču, odstrani. Če te obveznosti ne izpolni, ima zakupodajalec kot upnik izpolnitveni zahtevek. Zagotovljen je s sodnim varstvom (1. odstavek 239. člena OZ). Samovoljno vzpostavljanje prejšnjega stanja s strani upnika ni dopustno. Čeprav je sodišče pri ugotavljanju protipravnosti pravilno navedlo splošno prepoved 10. člena OZ, po kateri se je vsakdo dolžan vzdržati se ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo, ga pri odločanju ni upoštevalo in je njegovo naziranje, da porušenje kioska ni bilo protipravno, zmotno.
KOMUNALNA DEJAVNOST – POKOPALIŠČA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080459
ZPP člen 279a, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14, 452, 454, 454/2. OZ člen 18, 199, 200, 202, 204. Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč člen 12.
spor majhne vrednosti – izdaja sodbe brez glavne obravnave – dolžnost zahtevati narok – dokazni predlog zaslišanja prič – načelo kontradiktornosti – zavrnitev dokaznega predloga – materialno procesno vodstvo – izjava volje – poslovodstvo brez naročila
Ker mora stranka narok v postopkih v sporih majhne vrednosti izrecno zahtevati, pritožnica, ki v pritožbi ne trdi, da je narok predlagala, ampak navaja, da se mu ni odpovedala, s temi pritožbenimi navedbami ne more uspeti. Enako velja za pritožbene trditve, da bi moralo sodišče prve stopnje narok izvesti zaradi predlaganega zaslišanja prič, saj sta si pravna teorija in sodna praksa enotni, da mora stranka izvedbo naroka izrecno zahtevati, pri čemer ni mogoče šteti, da dokazni predlog z zaslišanjem strank ali prič pomeni takšno zahtevo, saj ni nujno, da bo sodišče predlogu ugodilo.
Predložene naročilnice, ki se nanašajo na obdobje po opravi zaračunane storitve, ne morejo predstavljati naročil tožene stranke, s katerimi bi slednja izrazila voljo za sklenitev pogodbe.
Sodišče res mora pravo poznati in uporabiti po uradni dolžnosti, vendar pa morajo stranke podati trditve, ki terjajo uporabo določenih pravnih pravil.
samostojni podjetnik posameznik - pravna subjektiviteta - fizična oseba - procesna sposobnost - smrt tožeče stranke - dediči - sodba, ki se glasi na neimenovane dediče
Samostojni podjetnik nima samostojne pravne subjektivitete, temveč je njegova procesna sposobnost vezana na sposobnost fizične osebe – podjetnika. Sodišče je sicer ravnalo pravilno, ko postopka zaradi smrti tožnika ni prekinilo, saj za to ni bilo razlogov glede na določilo 1. točke 1. odstavka 205. člena ZPP (stranka je v pravdi imela pooblaščenca). Vendar pa bi moralo ugotoviti dediče po pokojnem oziroma bi lahko izdalo sodbo na neimenovane dediče. Zgolj ugotovitev sodišča, da sodba, ki glasi na pokojnega po stališču teorije ni nična, še ne pomeni, da je procesno pravilna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078940
OZ člen 153, 153/1, 153/2, 153/3, 174, 174/1, 179, 965, 965/1. ZPP člen 216, 285, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
nesreča pri delu – odgovornost za škodo od nevarne stvari – delovni stroj kot nevarna stvar – objektivna odgovornost – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – primarni strah – sekundarni strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – predlog za postavitev izvedenca medicinske stroke – upoštevanje invalidnine pri odmeri odškodnine – poškodbe leve roke – skaženost – duševne bolečine zaradi skaženosti – povrnitev premoženjske škode – tuja nega in pomoč – prosti preudarek – pomoč družinskih članov – izgubljeni zaslužek – renta – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – samopridržaj – zavarovanje pred odgovornostjo – direktna tožba – kolektivno nezgodno zavarovanje – materialno procesno vodstvo – povrnitev stroškov – stroški prevozov na zdravljenje – kilometrina – zastaranje odškodninske terjatve – pravočasnost ugovora zastaranja
Kot škodo zaradi stroškov za tujo pomoč in nego se priznava tudi pomoč in nega, ki jo oškodovancu nudijo družinski člani. V skladu s sodno prakso je uporaba pooblastila iz 216. člena ZPP dopustna, ko cene pomoči, ki so ji oškodovancem nudili družinski člani, ni mogoče natančno ugotoviti.
delna plačila - delna ustavitev izvršbe - vezanost na izvršilni naslov - izračun dolga
Sodišče je vezano na izvršilni naslov in na sklep o izvršbi, ki je postal pravnomočen. Ta predstavlja okvir, v katerem se vodi predlagana izvršba. Glede na to ni mogoče voditi izvršbe na nekaj več ali nekaj drugega kot na to, kar je opredeljeno v sklepu o izvršbi. V sklepu o izvršbi so določene zamudne obresti v višini obrestne mere, kot velja za devizne vloge za DEM na vpogled v kraju izpolnitve in ne zakonske zamudne obresti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0079439
URS člen 25. ZPP člen 8. OZ člen 104, 104/2, 104/3, 105, 105/2, 110.
prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – če je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe – če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe – odstop od pogodbe – kdaj od pogodbe ni mogoče odstopiti – pravica do pravnega sredstva
V skladu z določbo 110. člena OZ od pogodbe ni mogoče odstopiti le v primeru, ko gre za neizpolnitev neznatnega dela obveznosti.