DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0013241
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 271, 272, 273. ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 112, 114, 215, 215/2, 215/3.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - prenehanje delovnega razmerja - inšpektor za delo
Tožnica je podala primarni predlog za izdajo začasne odredbe za odlog učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, ter podredni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati mesečno nadomestilo plače. Tožnica v tej fazi postopka ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve (tožena stranka je tožnici pravočasno omogočila zagovor, ki se ga tožnica ni udeležila, zato njena pravica do obrambe v postopku pred podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bila kršena; tožnica ni uživala posebnega varstva pred odpovedjo kot zaščitena kategorija delavcev, ...), ki je temeljni pogoj, da sodišče lahko izda začasno odredbo. Zato njen predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen.
sodba na podlagi pripoznave – delna pripoznava tožbenega zahtevka – pravica do kontradiktornega postopka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V primeru delne pripoznave tožbenega zahtevka mora sodišče o nepripoznanem delu tožbenega zahtevka odločiti z odločbo po kontradiktorno opravljenem postopku na glavni obravnavi.
Za tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna v ponovljenem postopku ocenjevanja slediti navodilom sodišča, ni sodnega varstva, zato je ta del zahtevka sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
Tožnik (direktor tržnega segmenta) je bil s cilji za sporno leto seznanjen prepozno, vendar to ne more vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane ocene dela. Tožnik namreč ni niti poskusil doseči ciljev glede ključnih delovnih področij (odobravanja naložb v skladu s poslovno politiko banke; doseganje prodajnega plana poslovalnice). Zato pomanjkanje časa za dosego določenih ciljev, pri čemer je tožnik imel na voljo še skoraj 8 mesecev, ne more biti upošteven razlog za nezakonitost in nepravilnost ocene dela.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – DAVKI – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0072262
OZ člen 198. ZDDV-1 člen 3.
davek na dodano vrednost – nadomestitev koristi za neupravičeno uporabo avtorskih del – nepogodbena obveznost – neupravičena obogatitev
Nadomestitev koristi za neupravičeno uporabo avtorskih del ne predstavlja transakcije, ki bi bila obdavčena po ZDDV-1. Če bi sodišče prve stopnje v tem primeru toženi stranki naložilo tudi plačilo DDV, bi bila posledično tožeča stranka za ta znesek neupravičeno obogatena, saj njena obveznost, da takšen znesek odvede državi, na podlagi sodbe sodišča prve stopnje ne obstoji.
USTAVNO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE – OSEBNOSTNE PRAVICE –PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – UPRAVNI SPOR – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072242
EKČP člen 8. URS člen 15, 15/4, 37. ZPOmK-1 člen 29, 29/5, 33. ZUS-1 člen 4. ZPP člen 1.
uresničevanje in omejevanje pravic - postopek pred Javno agencijo za varstvo konkurence - preiskava poslovnih prostorov - pregled elektronskih naprav - poslovna korespondenca - varstvo tajnosti pisem in drugih občil - pravica do komunikacijske zasebnosti - preiskava elektronskih komunikacijskih sredstev brez predhodne odobritve sodišča - stvarna pristojnost
Ustava dovoljuje posege v komunikacijsko tajnost, če gre za časovno omejen poseg, če je tak poseg predviden z zakonom, če ga predhodno odobri sodišče in če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Odločilne za presojo o verjetni izkazanosti nedopustnega posega v tožničino komunikacijsko zasebnost so tako ugotovitve, 1) da je v času sporne preiskave obstajala zakonska podlaga za pridobitev poslovne dokumentacije, ki se je nahajala v prostorih preiskovane pravne osebe na kateremkoli nosilcu, 2) da je Ustavno sodišče z odločbo U-I-40/12 z dne 11. 4. 2013 kljub ugotovitvi, da je preiskava elektronskih komunikacijskih sredstev brez predhodne odobritve sodišča v nasprotju s 37. členom Ustave, za obdobje enega leta dopustilo nadaljnjo uporabo zakonskih določb in 3) da je vsebina elektronskih sporočil, najdena na elektronskih napravah, ki so se nahajale v prostorih preiskovane pravne osebe, povezana s predmetom preiskave.
Odločanje o odškodninskih zahtevkih zoper državo, ki temeljijo na trditvah o nezakonitosti ravnanj državnih organov, je v domeni sodišč splošne pristojnosti.
mobilni delavec - plača - plačilo za delo - nadurno delo - delo preko polnega delovnega časa - obveznost plačila
Tožniku (vozniku tovornega vozila v mednarodnem prometu) je bil na podlagi dogovora med strankama o obračunu prejemkov iz delovnega razmerja v določeni višini za prevožen kilometer zagotovljen minimum pravic iz naslova plače in stroškov skladno z zakonom in kolektivno pogodbo. Vendar pa je bil tožnik upravičen tudi do obračuna plače iz naslova dela preko polnega delovnega časa. V takšen obračun bi se moral upoštevati tako čas natovarjanja in raztovarjanja vozila kot čas čakanja na carini oziroma drug efektivni delovni čas, povezan s prevozom. Zato je tožnik upravičen do vtoževane razlike v plači.
Delavec ne more biti odgovoren za prekoračitev zakonske dovoljene kvote dela preko polnega delovnega časa in ga glede tega ne morejo zadeti škodljive posledice. Če je tožnik nadurno delo opravil, je za takšno delo upravičen do pripadajočega plačila.
oderuška pogodba – izpodbojnost – zmota – prevara – napake volje – prenehanje pravice – prekluzivni rok
Tožnika, ki sta trdila, da je bila sklenitev sporne pogodbe posledica zmote, v katero ju je spravila tožena stranka z domnevno napačno cenitvijo nepremičnine, bi morala pridobiti cenitev hiše vsaj neposredno po podpisu pogodbe. Ker sta to storila šele po izteku enoletnega roka, in ne povesta, zakaj tega nista mogla narediti znotraj enoletnega subjektivnega prekluzivnega roka iz 99. člena OZ, sta prekludirana. Po izteku prekluzivnega roka pravica izpodbijati pogodbo preneha.
Sodišče je dolžno izvesti le tiste predlagane dokaze, ki se nanašajo na pravno relevantna dejstva in, kjer je obramba obstoj in pravno relevantnost predlaganega dokaza utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti, lahko pa sodišče zavrne izvedbo dokaza v primerih, če je očitno, da ne more biti uspešen (gre npr. za dokaz, ki je povsem neprimeren za ugotovitev nekega dejstva), ali ko je očitno, da je bil dokazni predlog podan le z namenom zavlačevanja (npr. dokazovanje z velikim številom prič ipd). Pri presoji, ali gre za dokaz, za katerega je očitno, da ne more biti uspešen, je takšno oceno sicer mogoče opreti tudi na zaključek, da je dejstvo, na katero se dokaz nanaša, že dokazano, vendar se pri tem sodišče prve stopnje praviloma ne sme spustiti v vnaprejšnjo dokazno oceno, kar je po mnenju pritožbenega sodišča storilo prav v obravnavani zadevi, pri čemer ni izvedlo niti enega v korist obdolženca predlaganega dokaza, tudi ključnega z zaslišanjem priče.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe – premoženjsko stanje – poslovanje z izgubo – unovčljivo premoženje – nedovoljene pritožbene novote
Poslovanje z izgubo še ne pomeni, da bi bilo s plačilom celotne sodne takse ogroženo poslovanje pravne osebe, saj je treba upoštevati tudi njeno premoženjsko stanje.
napredovanje v plačni razred - javni uslužbenec - učitelj - pravilnik - hierarhija pravnih aktov
Tožnica je v tem individualnem delovnem sporu uveljavljala ugotovitev, da je na delovnem mestu „izredni profesor“ z dnem 1. 7. 2010 napredovala iz 43. v 46. plačni razred in da je tožena stranka dolžna z njo skleniti Aneks k pogodbi o zaposlitvi ter ji izplačati razlike v plači. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo na podlagi določb Pravilnika o napredovanju na delovnem mestu Univerze v Mariboru z dne 27. 5. 1999 - Pravilnik 1999, ki je veljal v spornem času julija 2010. Štelo je, da Pravilnik 1999 ni bil razveljavljen z uveljavitvijo Pravilnika o napredovanju zaposlenih Univerze v Mariboru v plačne razrede dne 12. 11. 2010 - Pravilnik 2008 in ga ni razveljavila niti ZSPJS. Takšno stališče sodišča prve stopnje je napačno. Res je Pravilnik 1999 še veljal, vendar je bilo potrebno zaradi načela zakonitosti upoštevati omejitev napredovanj in načina napredovanja, ki jih je uveljavil ZSPJS kot kogentni predpis. Pravilnik 1999 bi smelo sodišče uporabiti le toliko, kolikor ni v nasprotju z veljavnim zakonom ZSPJS, pri čemer po določilih ZSPJS delavec ne bi mogel napredovati za več kot dva plačna razreda. Sicer pa tudi po splošnih razlagalnih pravilih prava določba hierarhično nižjega splošnega pravnega akta (Pravilnik) ne more prevladati nad določbami kasnejšega kogentnega hierarhično višjega pravnega akta (Zakon), ob predpostavki, da oba akta veljata. Sodišče bi tako moralo tako upoštevati ZSPJS, ker je drugačna odločitev - kontra legem, saj ne obstaja nobeno interpretacijsko pravilo, da bi starejši pravilnik moralo sodišče upoštevati v nasprotju s kasnejšim kogentnim zakonskim določilom. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sodbo spremenilo tako, da je ugotovilo, da je tožeča stranka pri toženi stranki na delovnem mestu „izredni profesor“ z dnem 4. 4. 2011 napredovala v 44. plačni razred in da je dolžna tožena stranka s tožnico skleniti ustrezen aneks k pogodbi o zaposlitvi ter ji ustrezno obračunati plačo.
Zgolj sklicevanje na prevaro glavnega dolžnika, ki naj bi s ponarejenimi plačilnimi listami spravil tožečo stranko v zmoto, ne more omajati veljavnosti sklenjene pogodbe. Pravni posli, sklenjeni s prevaro, niso nični, pač pa le izpodbojni. Veljavni so, dokler niso razveljavljeni. Pri prevari lahko razveljavitev pogodbe zahteva le pogodbena stranka, ki je bila spravljena v zmoto.
Predpravdno, s strani stranke predloženo strokovno mnenje ni dokaz, ki bi konkuriral mnenju s strani sodišča postavljenega izvedenca. Pri zunajsodnem, s strani stranke pridobljenem, strokovnem mnenju gre za strokovno argumentiran del strankinih navedb. Do takšnih strankinih navedb se je sodni izvedenec ob razpoložljivem procesnem gradivu argumentirano opredelil.
Znesek stroškov za predpravdno izvedensko mnenje lahko stranka uveljavlja tudi v okviru glavnega zahtevka, čeprav je materialnopravna podlaga zanj vsebovana v pravilih 151. in 155. člena ZPP.
ZUstS člen 48. ZIZ člen 259, 259/2. ZZZDR člen 103, 123, 123/2, 132a, 132a/3, 132a/4, 132a/5.
odgovor na ugovor – vročitev odgovora na ugovor – kontradiktornost – začetek postopka pred Ustavnim sodiščem – odločba Ustavnega sodišča – preživnina – zakonske zamudne obresti – preživninska obveznost staršev duševno in telesno prizadetih oseb – obvestilo CSD o uskladitvi preživnine
Če odgovor na ugovor vsebuje trditve in dokazne predloge, do katerih se dolžnik še ni imel možnosti opredeliti in ki lahko vplivajo na končni izid postopka, je vročitev odgovora dolžniku potrebna.
Zakonodajalec res ni uresničil dolžnosti, ki jo je naložilo Ustavno sodišče v odločbi U-I-11/07 z dne 13. 12. 2007, in v roku enega leta po njeni objavi ni odpravil ugotovljenega neskladja ZDVDTP z Ustavo. Ker pa je v odločbi Ustavno sodišče določilo tudi način njene izvršitve za čas do odprave ugotovljene neustavnosti, sodišče nima razloga za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, saj odločitve v obravnavani zadevi ne opira na zakon, ki bi bil protiustaven, temveč na ureditev položaja, kot ga je Ustavno sodišče določilo v navedeni odločbi.
Sodna odločba, s katero je bilo dolžniku naloženo plačevanje preživnine, zgolj zato, ker center za socialno delo ni pravočasno opravil uskladitve višine preživnine in o tem obvestil strank, ni izgubila lastnosti izvršilnega naslova.
Dolžnik, ki ne plačuje preživnine v povišanem znesku, je dolžan plačati zakonske zamudne obresti od razlike med prej določeno in novo določeno preživnino od takrat, ko mu je vročeno obvestilo centra za socialno delo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079948
OZ člen 131, 179. ZPP člen 344, 344/2.
povzročitev škode – povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine – zmanjšanje odškodnine – vzročna zveza – deljena vzročnost – nadobičajno tveganje – osebnostne lastnosti in stanja oškodovanca – degenerativne spremembe – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – prepozen odgovor na pritožbo
Odgovorna oseba mora poškodovanca sprejeti takšnega, kot je in ne more računati na to, da bo poškodovala zdravega človeka.
odnos med stranko in njenim pooblaščencem – zamuda procesnega dejanja – nezakrivljeni vzroki – težave v komunikaciji po podelitvi pooblastila – vrnitev v prejšnje stanje
Odnos med stranko in njenim pooblaščencem je stvar njunega mandatnega razmerja. Opravičeni vzroki za zamudo procesnega dejanja so lahko le tiste okoliščine, ki jih stranka sama ni zakrivila. Pravdna dejanja, ki jih (ali pa jih ne) opravi v mejah svojega pooblastila pooblaščenec, imajo enak pravni učinek, kot bi jih opravila sama stranka. Krivda odvetnika je neposredno izenačena s krivdo stranke, ki mora trpeti posledice zamude, ki je ni zakrivila sama, pač pa njen odvetnik, po podelitvi pooblastila pa je odgovornost stranke, da zagotovi nemoteno in potrebno komuniciranje med njo in njenim pooblaščencem. Zato načeloma velja, da gredo zamude, ki so nastale zaradi težav v komuniciranju med odvetnikom in stranko po podelitvi pooblastila (bodisi, da so nastale po krivdi odvetnika ali stranke), v breme stranke in zaradi tega vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070710
ZD člen 28, 28/4, 28/5, 29. ZPP člen 8, 214, 214/3.
prikrajšanje nujnega deleža – ugotovitev vrednosti zapuščine – obračunska vrednost zapuščine – darilo – spor o vrednosti darila – darilo dediču – darilo tretjim osebam – pasivna legitimacija – priznana dejstva – načelo neposrednosti
Če sodišče v zapuščinskem postopku ugotovi prikrajšanje nujnega deleža in pravico nujnega dediča, da zahteva vračanje daril, lahko o vračanju daril odločil samo le v primeru, če sodediči v to privolijo. Od tretjih oseb, ki niso udeleženci zapuščinskega postopka, pa je mogoče vrnitev daril zahtevati le v posebni pravdi.
stroški postopka – odvetniška tarifa – nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine – potni stroški – potrebni stroški – nagrada za odgovor na pritožbo – sodne takse – davek na dodano vrednost
Davek na dodano vrednost se ne plačuje od sodnih taks.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi – vročitev – fikcija vročitve
Fikcijo vročitve je mogoče sprejeti kot pravilno, če je naslovnik naveden s pravim imenom in priimkom in če je opravljena na naslovu dejanskega prebivališča (oziroma na delovnem mestu dolžnika) po predpisanem postopku, tako da ni niti najmanjšega dvoma o tem, da je bila opravljena naslovniku, ki je stranka postopka.
OZ člen 288, 378, 378/1. ZDR člen 108, 108/2, 109, 109/5, 131.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - delna poplačila - zakonske zamudne obresti - zapadlost
Zadnje delno plačilo odpravnine, ki jo je toženec dolžan plačati tožniku zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je bilo izvedeno 16. 12. 2013, zato je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od preostalega dela odpravnine šele od 17. 12. 2013 dalje do plačila, ker je s tem dnem tožena stranka prišla v zamudo z izplačilom preostanka odpravnine (člen 378/1 OZ).
Delodajalec je dolžan delavcu odpravnino po 109. členu ZDR izplačati ob prenehanju delovnega razmerja (z izjemo, ki jo opredeljuje 5. odstavek 109. člena ZDR, pogoji za to izjemo pa v konkretnem primeru niso bili podani). Na to obveznost delodajalca nima vpliva obveščanje delavcev, da jim bo odpravnino izplačal v večih obrokih. V ZDR namreč ni podlage za ugotovitev, da bi takšno obveščanje delavcev vplivalo na zapadlost odpravnine, kot to zmotno navaja tožena stranka v pritožbi.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 204, 204/1, 209, 209/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - dokazovanje - dokazna ocena - prosta presoja dokazov - posredni dokazi - kaznivo dejanje tatvine - video posnetek - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja
Tožena stranka je v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku očitala kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo znake kaznivega dejanja tatvine iz določbe 1. odstavka 204. člena KZ-1. Na podlagi video posnetkov je ugotovila, da je tožnik spornega dne popoldan z viličarjem pripeljal po tovarniškem dvorišču do varovalne ograje in čez ograjo odvrgel dve culi in s plastenko, v katerih je bilo okrog 30 kg bakra. Naslednjega dne ponoči pa je bil s strani varnostnikov in delavcev policije zaloten pri pobiranju cul na drugi strani ograje. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo za dokazano, da je bil tožnik tisti, ki je odvrgel culi in plastenko z bakrom preko tovarniške ograje, čeprav kamere tega niso posnele, saj se je o tem prepričalo na podlagi preostalih dokazov (posrednega - opisa C.C., izpovedb prič, iz nejasnosti v izpovedbi tožnika in njegove punce). Tožnikova kršitev ima vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja iz določbe prvega odstavka 209. člena KZ-1, zato je obstajal utemeljen razlog po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.