OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0070694
OZ člen 352, 352/1, 352/2. ZDen člen 32, 32/2, 72, 72/2, 88.
zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni zastaralni rok – objektivni zastaralni rok
V obravnavanem primeru je ovira za vrnitev v naravi obstajala že od leta 1993, ko je bil zgrajen navedeni objekt. Da vrnitev v naravi ne bo možna, je bilo zato tožeči stranki že tedaj znano oziroma ji je to moralo in moglo biti znano. Tožeča stranka bi zato lahko že v letu 1993 ugotovila nastalo škodo (razlika med tržno vrednostjo nepremičnin in višino odškodnine v obveznicah SOD, ki bi jo tožeča stranka lahko sama izračunala na podlagi ustreznih denacionalizacijskih predpisov, kot je pravilno navedlo tudi prvo sodišče). Ker je tedaj že vedela tudi za povzročitelja škode, je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da je po preteku petletnega zastaralnega roka tožbeni zahtevek že zastaral najpozneje v letu 1998.
Aktivni družbeniki niso odgovorni za obveznosti družb, ki so bile izbrisane po uveljavitvi Zakona o postopkih za uveljavljavitev ali opustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD). V konkretnem primeru edina družbenica ne bi mogla biti odgovorna za plačilo obveznosti izbrisane družbe, kjer je bila tožnica zaposlena. Tožena stranka je bila izbrisana iz sodnega registra, zato ne more biti več pravdna stranka in se te pomanjkljivosti ne da odpraviti, ker ni mogoče več pozvati družbenikov kot pravnih naslednikov v pravdo. Zato ni izkazan pravni interes tožnice za vodenje pravde.
Zgolj sklicevanje na prevaro glavnega dolžnika, ki naj bi s ponarejenimi plačilnimi listami spravil tožečo stranko v zmoto, ne more omajati veljavnosti sklenjene pogodbe. Pravni posli, sklenjeni s prevaro, niso nični, pač pa le izpodbojni. Veljavni so, dokler niso razveljavljeni. Pri prevari lahko razveljavitev pogodbe zahteva le pogodbena stranka, ki je bila spravljena v zmoto.
odgovornost družbenikov - izbris iz sodnega registra brez likvidacije
Drugotožena stranka ob izbrisu družbe iz sodnega registra ni bila več njen družbenik, ker je s pravnim poslom odsvojila in prenesla celotni poslovni delež v družbi na novega pridobitelja. Zato je odločilno, kdaj je prenehal položaj drugotožene stranke kot družbenika izbrisane pravne osebe (oziroma njene pravne predhodnice) ter katere določbe ZFPPIPP je potrebno uporabiti (ali ZFPPIPP ali ZFPPIPP-A).
kulturnovarstveni pogoji – nedovoljen poseg v kulturni spomenik – iz polnitev pogodbe – predmet obveznosti – ničnost pogodbe zaradi predmeta – delna ničnost – odstop od pogodbe
Tožnik od toženke zahteva vgraditev (zamenjavo) oken, za kar pa ni pravnoposlovne podlage, saj je pogodba o izvajanju gradbeno-obrtniških del v tem delu nična, ker predmet naročila (vgraditev PVC oken) nasprotuje kogentnim kulturnovarstvenim pogojem.
Odstopiti je možno le od pogodbe, ki je veljavna oziroma ki je veljavno nastala, kar pa predmetna, glede naročila za okna, ni.
ZPP člen 247, 247/2, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do izjave – pravica do izvedbe dokazov – zavrnitev dokaznih predlogov – pravno pomembna dejstva
Ker so bili dokazni predlogi, podani v zvezi z ugotavljanjem odločilnih dejstev, zavrnjeni z utemeljitvijo, da so za pravdo nepomembni, je podana kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
delna plačila - delna ustavitev izvršbe - vezanost na izvršilni naslov - izračun dolga
Sodišče je vezano na izvršilni naslov in na sklep o izvršbi, ki je postal pravnomočen. Ta predstavlja okvir, v katerem se vodi predlagana izvršba. Glede na to ni mogoče voditi izvršbe na nekaj več ali nekaj drugega kot na to, kar je opredeljeno v sklepu o izvršbi. V sklepu o izvršbi so določene zamudne obresti v višini obrestne mere, kot velja za devizne vloge za DEM na vpogled v kraju izpolnitve in ne zakonske zamudne obresti.
Predpravdno, s strani stranke predloženo strokovno mnenje ni dokaz, ki bi konkuriral mnenju s strani sodišča postavljenega izvedenca. Pri zunajsodnem, s strani stranke pridobljenem, strokovnem mnenju gre za strokovno argumentiran del strankinih navedb. Do takšnih strankinih navedb se je sodni izvedenec ob razpoložljivem procesnem gradivu argumentirano opredelil.
Znesek stroškov za predpravdno izvedensko mnenje lahko stranka uveljavlja tudi v okviru glavnega zahtevka, čeprav je materialnopravna podlaga zanj vsebovana v pravilih 151. in 155. člena ZPP.
NEPRAVDNO PRAVO – RAZLASTITEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0072244
ZPP člen 243, 254, 254/2, 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do izjave v postopku – kršitev pravice do izjave – dokazovanje z izvedencem – dopolnitev izvedenskega mnenja – razlastitev – odškodnina zaradi razlastitve – status nepremičnine ob razlastitvi
Pravica do izjave ni absolutna oziroma neodvisna od okoliščin posameznega primera. Ena od predpostavk zanjo je, da je to izjavljanje (v kontekstu sodelovanja pri izvajanju dokazov se to nanaša na postavljena vprašanja oziroma podane pripombe) relevantno. Če ni, sodišče ne samo, da takšnih navajanj (beri: vprašanj zaslišanim oziroma pripomb podanih na izvedensko mnenje/cenitev) ni dolžno, ampak jih (ob upoštevanju hkratne dolžnosti učinkovitega postopanja) tudi ne sme upoštevati (dovoljevati).
Za odmero odškodnine za razlaščene nepremičnine je pomemben le njihov status (stanje) pred oz. pravilneje v času same razlastitve. Gre za pravno vprašanje, na katerega je bilo dolžno odgovoriti sodišče in ne izvedenec.
Pritožbena trditev, da gre nasprotnemu udeležencu (kot razlaščencu) „polna“ odškodnina, drži. Vendar pa je dolžan okoliščine v zvezi s škodo, ki naj bi mu nastala kot stranska posledica, ustrezno zatrjevati in izkazati. To pa velja tudi za škodo (in njen obseg), ki naj bi nasprotnemu udeležencu nastala zaradi izpada najema na razlaščenih nepremičninah.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0069108
ZIZ člen 44, 44/4. ZPP člen 431. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 131/2-3.
izvršba na podlagi verodostojne listine - kondemnatorni in dovolilni del sklepa o izvršbi - začetek stečajnega postopka - dovoljenost izdaje sklepa o izvršbi
Pri odločanju o dovolitvi izvršbe ni bistveno le to, ali gre za stroške stečajnega postopka, ampak tudi, ali ima upnik zanje izvršilni naslov. Ker je upnik predlagal izvršbo na podlagi verodostojnih listin in ne na podlagi izvršilnega naslova, že zaradi tega razloga niso podani pogoji za izjemo, po kateri bi bilo zoper dolžnika v stečaju mogoče dovoliti izvršbo.
Obstoj socialne stiske je sicer lahko razlog, ki preprečuje odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine, vendar le pod pogojem, da najemnik ravna v skladu s 104. členom SZ-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0079439
URS člen 25. ZPP člen 8. OZ člen 104, 104/2, 104/3, 105, 105/2, 110.
prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – če je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe – če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe – odstop od pogodbe – kdaj od pogodbe ni mogoče odstopiti – pravica do pravnega sredstva
V skladu z določbo 110. člena OZ od pogodbe ni mogoče odstopiti le v primeru, ko gre za neizpolnitev neznatnega dela obveznosti.
Zgolj stavek „Tožbi priložena listinska dokumentacija dokazuje obstoj tožničine terjatve.“ ne more izkazovati verjetnosti obstoja terjatve. Ko sodišče odloča o zahtevku stranke, svojo odločitev lahko opre le na s strani te stranke zatrjevana dejstva, v kolikor so ta dejstva dokazana s strani te iste stranke predlaganimi dokazi. Brez podanih navedb sodišče ne more preizkušati resničnosti trditev o verjetnem obstoju terjatve.
napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – spor o obsegu zapuščine – nepremičnina – sestavina nepremičnine – povezanost zemljišča in objekta
Ker iz katastrskih podatkov izhaja, da je sporna stanovanjska hiša sestavina nepremičnine X, katere solastnik je zapustnik le do ¾, je manj verjetna trditev dediča, da se njegova dedna pravica po zapustniku nanaša na celotno hišo oziroma, da je ta v celoti predmet dedovanja.
odgovornost za zapustnikove dolgove – prijava terjatve – stranka zapuščinskega postopka – upnik – učinek pravnomočnosti sklepa o dedovanju
S priglasitvijo terjatve v zapuščinskem postopku upnik (praviloma) ne postane stranka zapuščinskega postopka. O njegovi terjatvi v sklepu o dedovanju ni odločeno, zato jo lahko v pravdi terja v višjem znesku, kot jo je predhodno priglasil v zapuščini.
delna oprostitev plačila sodne takse – oprostitev plačila sodne takse – prestrukturiranje – blokirana sredstva – poslovanje z izgubo
Stranka, glede na to, da razpolaga z likvidnimi sredstvi, zgolj s trditvami, da nadaljnjih stroškov ne zmore več poravnati, ne da bi to ogrozilo njeno poslovanje oziroma obstoj, svojega predloga za (delno) oprostitev plačila sodne takse ne more utemeljiti. Niti dejstvo, da posluje z izgubo ter da je trenutno v fazi prestrukturiranja, samo po sebi ne more biti opravičljiv razlog za oprostitev plačila sodne takse. Tudi ne dejstvo, da ne more prosto razpolagati s sredstvi na transakcijskih računih, da so ta v naprej blokirana in lahko z njimi razpolaga samo upravitelj.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – DAVKI – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0072262
OZ člen 198. ZDDV-1 člen 3.
davek na dodano vrednost – nadomestitev koristi za neupravičeno uporabo avtorskih del – nepogodbena obveznost – neupravičena obogatitev
Nadomestitev koristi za neupravičeno uporabo avtorskih del ne predstavlja transakcije, ki bi bila obdavčena po ZDDV-1. Če bi sodišče prve stopnje v tem primeru toženi stranki naložilo tudi plačilo DDV, bi bila posledično tožeča stranka za ta znesek neupravičeno obogatena, saj njena obveznost, da takšen znesek odvede državi, na podlagi sodbe sodišča prve stopnje ne obstoji.
USTAVNO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE – OSEBNOSTNE PRAVICE –PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – UPRAVNI SPOR – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072242
EKČP člen 8. URS člen 15, 15/4, 37. ZPOmK-1 člen 29, 29/5, 33. ZUS-1 člen 4. ZPP člen 1.
uresničevanje in omejevanje pravic - postopek pred Javno agencijo za varstvo konkurence - preiskava poslovnih prostorov - pregled elektronskih naprav - poslovna korespondenca - varstvo tajnosti pisem in drugih občil - pravica do komunikacijske zasebnosti - preiskava elektronskih komunikacijskih sredstev brez predhodne odobritve sodišča - stvarna pristojnost
Ustava dovoljuje posege v komunikacijsko tajnost, če gre za časovno omejen poseg, če je tak poseg predviden z zakonom, če ga predhodno odobri sodišče in če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Odločilne za presojo o verjetni izkazanosti nedopustnega posega v tožničino komunikacijsko zasebnost so tako ugotovitve, 1) da je v času sporne preiskave obstajala zakonska podlaga za pridobitev poslovne dokumentacije, ki se je nahajala v prostorih preiskovane pravne osebe na kateremkoli nosilcu, 2) da je Ustavno sodišče z odločbo U-I-40/12 z dne 11. 4. 2013 kljub ugotovitvi, da je preiskava elektronskih komunikacijskih sredstev brez predhodne odobritve sodišča v nasprotju s 37. členom Ustave, za obdobje enega leta dopustilo nadaljnjo uporabo zakonskih določb in 3) da je vsebina elektronskih sporočil, najdena na elektronskih napravah, ki so se nahajale v prostorih preiskovane pravne osebe, povezana s predmetom preiskave.
Odločanje o odškodninskih zahtevkih zoper državo, ki temeljijo na trditvah o nezakonitosti ravnanj državnih organov, je v domeni sodišč splošne pristojnosti.
Sodišče je dolžno izvesti le tiste predlagane dokaze, ki se nanašajo na pravno relevantna dejstva in, kjer je obramba obstoj in pravno relevantnost predlaganega dokaza utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti, lahko pa sodišče zavrne izvedbo dokaza v primerih, če je očitno, da ne more biti uspešen (gre npr. za dokaz, ki je povsem neprimeren za ugotovitev nekega dejstva), ali ko je očitno, da je bil dokazni predlog podan le z namenom zavlačevanja (npr. dokazovanje z velikim številom prič ipd). Pri presoji, ali gre za dokaz, za katerega je očitno, da ne more biti uspešen, je takšno oceno sicer mogoče opreti tudi na zaključek, da je dejstvo, na katero se dokaz nanaša, že dokazano, vendar se pri tem sodišče prve stopnje praviloma ne sme spustiti v vnaprejšnjo dokazno oceno, kar je po mnenju pritožbenega sodišča storilo prav v obravnavani zadevi, pri čemer ni izvedlo niti enega v korist obdolženca predlaganega dokaza, tudi ključnega z zaslišanjem priče.