ZPP člen 247, 247/2, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do izjave – pravica do izvedbe dokazov – zavrnitev dokaznih predlogov – pravno pomembna dejstva
Ker so bili dokazni predlogi, podani v zvezi z ugotavljanjem odločilnih dejstev, zavrnjeni z utemeljitvijo, da so za pravdo nepomembni, je podana kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
odgovornost družbenikov - izbris iz sodnega registra brez likvidacije
Drugotožena stranka ob izbrisu družbe iz sodnega registra ni bila več njen družbenik, ker je s pravnim poslom odsvojila in prenesla celotni poslovni delež v družbi na novega pridobitelja. Zato je odločilno, kdaj je prenehal položaj drugotožene stranke kot družbenika izbrisane pravne osebe (oziroma njene pravne predhodnice) ter katere določbe ZFPPIPP je potrebno uporabiti (ali ZFPPIPP ali ZFPPIPP-A).
prometna nesreča – dokazovanje z izvedencem – zavrnitev dokaza – kršitev pravice do izjave – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo ekonomičnosti – načelo sorazmernosti – individualna ekspertiza – prepoved zlorabe procesnih pravic – načelo venire contra factum proprium – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravno priznana škoda
243. člen ZPP predvideva, kdaj je potreben izvedenec. To je takrat, ko sodišču manjka strokovnega znanja. A ta predpostavka mora hkrati pomeniti, da je izvedenec tisti, ki bo to strokovno pomoč lahko nudil. Izvedenec medicinske stroke v primerih, ko gre za poškodbo vratne hrbtenice, ali za nateg mišičevja v drugem delu hrbtenice, svoje ekspertize ne bo mogel opreti na objektivno zaznavne poškodbene posledice – ker teh pač ni. To pa pomeni, da ne bo mogel opraviti nobene strokovne konkretizacije splošnega strokovnega znanja in torej ne bo opravičil predpostavke iz 243. člena ZPP.
Pravdni stranki sta se dogovorili, da bo tožnica delo v rednem delovnem razmerju opravljala za minimalno plačo in da bosta stranki v pogodbo o zaposlitvi višji znesek zapisali zgolj zato, da bi tožnica lahko pridobila posojilo pri banki. Direktor tožene stranke je od tožnice zahteval, da mu vrne „preveč“ izplačano plačo, kar je tožnica tudi storila. Ne glede na to, da je tožena stranka tožnici višje plače izplačevala zgolj zaradi možnosti pridobitve posojila, ji to ne daje pravice, da del denarja zahteva nazaj. Tudi v tem primeru velja določba 191. člena OZ. Ta določa, da tisti, ki je kaj plačal, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. Tožena stranka si ni pridržala pravice, da zahteva vračilo višje plače od tiste, ki je bila ustno dogovorjena in višjega plačila ni izvršila zato, da bi se izognila sili. Zato tožnica od tožene stranke utemeljeno zahteva vračilo vtoževanega zneska.
stroški postopka – odvetniška tarifa – nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine – potni stroški – potrebni stroški – nagrada za odgovor na pritožbo – sodne takse – davek na dodano vrednost
Davek na dodano vrednost se ne plačuje od sodnih taks.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - dobra vera priposestvovalca - opravičljiva zmota pravnih prednikov
Dobra vera priposestvovalca je bila, poleg izvrševanja posesti oziroma lastniških upravičenj v predpisani priposestvovalni dobi, pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem že po prejšnjih predpisih, ki so veljali v času, ko so tožnik oziroma njegovi pravni predniki začeli izvrševati posest na spornih nepremičninah. Dobra vera se sicer domneva, če se ne dokaže drugače. Po presoji pritožbenega sodišča je toženki navedeno domnevo uspelo ovreči.
Zgolj dejstvo, da so sporne nepremičnine ves čas nemoteno uživali, ne zadošča za priposestvovanje lastninske pravice. Priposestvovalec je lahko samo tisti, ki tujo stvar poseduje v prepričanju, da je njegova. Ta pogoj v obravnavanem primeru ni izpolnjen. Gola zasedba tuje nepremičnine, četudi je njen lastnik umrl brez naslednikov, pa ne more imeti nobenih stvarnopravnih posledic.
ZIZ člen 15. ZPP člen 117, 117/2, 118, 337, 337/1.
vrnitev v prejšnje stanje - pravočasnost predloga - ugovor zoper sklep o izvršbi - prepozen ugovor - zamuda roka - subjektivni rok - nedopustne pritožbene novote
Za ugotovitev pravočasnosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje je bistveno vprašanje, kdaj je stranka izvedela za svojo zamudo, in ne, kdaj je izvedela za pravno posledico zaradi svoje zamude (npr. za zavrženje ugovora).
Pri lastni menici ne prihajajo v poštev določbe o akceptiranju, ker pri tej menici nimamo niti trasata niti akcepta. Odpade tudi protest in regres zaradi neakceptiranja.
ZDSS-1 člen 6.c. ZVis člen 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4, 63/5, 63/6, 63/7, 63/8. ZSPJS člen 22.e.
kolektivni delovni spor - vrednotenje dela - skladnost splošnega akta delodajalca z zakonom - visokošolski učitelj - delovna in pedagoška obveznost
Sporne Spremembe in dopolnitve meril so le drugače ovrednotile oblike neposredne pedagoške obveznosti. Iz njih ne izhaja, da bi zavezovale visokošolske učitelje in sodelavce nasprotne udeleženke k večjemu številu ur neposredne pedagoške obveznosti tedensko, zato niso v nasprotju z 63. členom ZVis, ki je določal delovno in pedagoško obveznost visokošolskih učiteljev in sodelavcev.
ZSPJS v 22.e členu opredeljuje plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela javnih uslužbencev. S spornimi Spremembami in dopolnitvami meril ne gre za dodatno tedensko pedagoško obveznost niti za povečanje pedagoške obveznosti, zato ta merila niso v nasprotju z 22.e. členom ZSPJS.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 204, 204/1, 209, 209/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - dokazovanje - dokazna ocena - prosta presoja dokazov - posredni dokazi - kaznivo dejanje tatvine - video posnetek - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja
Tožena stranka je v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku očitala kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo znake kaznivega dejanja tatvine iz določbe 1. odstavka 204. člena KZ-1. Na podlagi video posnetkov je ugotovila, da je tožnik spornega dne popoldan z viličarjem pripeljal po tovarniškem dvorišču do varovalne ograje in čez ograjo odvrgel dve culi in s plastenko, v katerih je bilo okrog 30 kg bakra. Naslednjega dne ponoči pa je bil s strani varnostnikov in delavcev policije zaloten pri pobiranju cul na drugi strani ograje. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo za dokazano, da je bil tožnik tisti, ki je odvrgel culi in plastenko z bakrom preko tovarniške ograje, čeprav kamere tega niso posnele, saj se je o tem prepričalo na podlagi preostalih dokazov (posrednega - opisa C.C., izpovedb prič, iz nejasnosti v izpovedbi tožnika in njegove punce). Tožnikova kršitev ima vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja iz določbe prvega odstavka 209. člena KZ-1, zato je obstajal utemeljen razlog po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0070694
OZ člen 352, 352/1, 352/2. ZDen člen 32, 32/2, 72, 72/2, 88.
zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni zastaralni rok – objektivni zastaralni rok
V obravnavanem primeru je ovira za vrnitev v naravi obstajala že od leta 1993, ko je bil zgrajen navedeni objekt. Da vrnitev v naravi ne bo možna, je bilo zato tožeči stranki že tedaj znano oziroma ji je to moralo in moglo biti znano. Tožeča stranka bi zato lahko že v letu 1993 ugotovila nastalo škodo (razlika med tržno vrednostjo nepremičnin in višino odškodnine v obveznicah SOD, ki bi jo tožeča stranka lahko sama izračunala na podlagi ustreznih denacionalizacijskih predpisov, kot je pravilno navedlo tudi prvo sodišče). Ker je tedaj že vedela tudi za povzročitelja škode, je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da je po preteku petletnega zastaralnega roka tožbeni zahtevek že zastaral najpozneje v letu 1998.
Aktivni družbeniki niso odgovorni za obveznosti družb, ki so bile izbrisane po uveljavitvi Zakona o postopkih za uveljavljavitev ali opustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD). V konkretnem primeru edina družbenica ne bi mogla biti odgovorna za plačilo obveznosti izbrisane družbe, kjer je bila tožnica zaposlena. Tožena stranka je bila izbrisana iz sodnega registra, zato ne more biti več pravdna stranka in se te pomanjkljivosti ne da odpraviti, ker ni mogoče več pozvati družbenikov kot pravnih naslednikov v pravdo. Zato ni izkazan pravni interes tožnice za vodenje pravde.
Zgolj sklicevanje na prevaro glavnega dolžnika, ki naj bi s ponarejenimi plačilnimi listami spravil tožečo stranko v zmoto, ne more omajati veljavnosti sklenjene pogodbe. Pravni posli, sklenjeni s prevaro, niso nični, pač pa le izpodbojni. Veljavni so, dokler niso razveljavljeni. Pri prevari lahko razveljavitev pogodbe zahteva le pogodbena stranka, ki je bila spravljena v zmoto.
mobilni delavec - plača - plačilo za delo - nadurno delo - delo preko polnega delovnega časa - obveznost plačila
Tožniku (vozniku tovornega vozila v mednarodnem prometu) je bil na podlagi dogovora med strankama o obračunu prejemkov iz delovnega razmerja v določeni višini za prevožen kilometer zagotovljen minimum pravic iz naslova plače in stroškov skladno z zakonom in kolektivno pogodbo. Vendar pa je bil tožnik upravičen tudi do obračuna plače iz naslova dela preko polnega delovnega časa. V takšen obračun bi se moral upoštevati tako čas natovarjanja in raztovarjanja vozila kot čas čakanja na carini oziroma drug efektivni delovni čas, povezan s prevozom. Zato je tožnik upravičen do vtoževane razlike v plači.
Delavec ne more biti odgovoren za prekoračitev zakonske dovoljene kvote dela preko polnega delovnega časa in ga glede tega ne morejo zadeti škodljive posledice. Če je tožnik nadurno delo opravil, je za takšno delo upravičen do pripadajočega plačila.
oderuška pogodba – izpodbojnost – zmota – prevara – napake volje – prenehanje pravice – prekluzivni rok
Tožnika, ki sta trdila, da je bila sklenitev sporne pogodbe posledica zmote, v katero ju je spravila tožena stranka z domnevno napačno cenitvijo nepremičnine, bi morala pridobiti cenitev hiše vsaj neposredno po podpisu pogodbe. Ker sta to storila šele po izteku enoletnega roka, in ne povesta, zakaj tega nista mogla narediti znotraj enoletnega subjektivnega prekluzivnega roka iz 99. člena OZ, sta prekludirana. Po izteku prekluzivnega roka pravica izpodbijati pogodbo preneha.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – DAVKI – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0072262
OZ člen 198. ZDDV-1 člen 3.
davek na dodano vrednost – nadomestitev koristi za neupravičeno uporabo avtorskih del – nepogodbena obveznost – neupravičena obogatitev
Nadomestitev koristi za neupravičeno uporabo avtorskih del ne predstavlja transakcije, ki bi bila obdavčena po ZDDV-1. Če bi sodišče prve stopnje v tem primeru toženi stranki naložilo tudi plačilo DDV, bi bila posledično tožeča stranka za ta znesek neupravičeno obogatena, saj njena obveznost, da takšen znesek odvede državi, na podlagi sodbe sodišča prve stopnje ne obstoji.
USTAVNO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE – OSEBNOSTNE PRAVICE –PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – UPRAVNI SPOR – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072242
EKČP člen 8. URS člen 15, 15/4, 37. ZPOmK-1 člen 29, 29/5, 33. ZUS-1 člen 4. ZPP člen 1.
uresničevanje in omejevanje pravic - postopek pred Javno agencijo za varstvo konkurence - preiskava poslovnih prostorov - pregled elektronskih naprav - poslovna korespondenca - varstvo tajnosti pisem in drugih občil - pravica do komunikacijske zasebnosti - preiskava elektronskih komunikacijskih sredstev brez predhodne odobritve sodišča - stvarna pristojnost
Ustava dovoljuje posege v komunikacijsko tajnost, če gre za časovno omejen poseg, če je tak poseg predviden z zakonom, če ga predhodno odobri sodišče in če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Odločilne za presojo o verjetni izkazanosti nedopustnega posega v tožničino komunikacijsko zasebnost so tako ugotovitve, 1) da je v času sporne preiskave obstajala zakonska podlaga za pridobitev poslovne dokumentacije, ki se je nahajala v prostorih preiskovane pravne osebe na kateremkoli nosilcu, 2) da je Ustavno sodišče z odločbo U-I-40/12 z dne 11. 4. 2013 kljub ugotovitvi, da je preiskava elektronskih komunikacijskih sredstev brez predhodne odobritve sodišča v nasprotju s 37. členom Ustave, za obdobje enega leta dopustilo nadaljnjo uporabo zakonskih določb in 3) da je vsebina elektronskih sporočil, najdena na elektronskih napravah, ki so se nahajale v prostorih preiskovane pravne osebe, povezana s predmetom preiskave.
Odločanje o odškodninskih zahtevkih zoper državo, ki temeljijo na trditvah o nezakonitosti ravnanj državnih organov, je v domeni sodišč splošne pristojnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078940
OZ člen 153, 153/1, 153/2, 153/3, 174, 174/1, 179, 965, 965/1. ZPP člen 216, 285, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
nesreča pri delu – odgovornost za škodo od nevarne stvari – delovni stroj kot nevarna stvar – objektivna odgovornost – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – primarni strah – sekundarni strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – predlog za postavitev izvedenca medicinske stroke – upoštevanje invalidnine pri odmeri odškodnine – poškodbe leve roke – skaženost – duševne bolečine zaradi skaženosti – povrnitev premoženjske škode – tuja nega in pomoč – prosti preudarek – pomoč družinskih članov – izgubljeni zaslužek – renta – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – samopridržaj – zavarovanje pred odgovornostjo – direktna tožba – kolektivno nezgodno zavarovanje – materialno procesno vodstvo – povrnitev stroškov – stroški prevozov na zdravljenje – kilometrina – zastaranje odškodninske terjatve – pravočasnost ugovora zastaranja
Kot škodo zaradi stroškov za tujo pomoč in nego se priznava tudi pomoč in nega, ki jo oškodovancu nudijo družinski člani. V skladu s sodno prakso je uporaba pooblastila iz 216. člena ZPP dopustna, ko cene pomoči, ki so ji oškodovancem nudili družinski člani, ni mogoče natančno ugotoviti.
Predpravdno, s strani stranke predloženo strokovno mnenje ni dokaz, ki bi konkuriral mnenju s strani sodišča postavljenega izvedenca. Pri zunajsodnem, s strani stranke pridobljenem, strokovnem mnenju gre za strokovno argumentiran del strankinih navedb. Do takšnih strankinih navedb se je sodni izvedenec ob razpoložljivem procesnem gradivu argumentirano opredelil.
Znesek stroškov za predpravdno izvedensko mnenje lahko stranka uveljavlja tudi v okviru glavnega zahtevka, čeprav je materialnopravna podlaga zanj vsebovana v pravilih 151. in 155. člena ZPP.
plača - pobot izplačila plače - plačilo za delo - sprejem ponudbe s predlogom naj se spremeni
Tožena stranka je tožniku pri plači za sporni mesec neupravičeno odtegnila vtoževani znesek zaradi prekoračitve mesečnega limita uporabe službenega telefona, česar brez njegovega soglasja ne bi smela. Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS je s sklepom ugotovila, da takšen pobot terjatve ni bil pravilen. Tožena stranka je odredbo za vračilo nezakonito odtegnjenega zneska izvršila že pred vložitvijo tožbe, zato tožniku iz tega naslova ne dolguje ničesar več.
Tožnik je naslovil na toženo stranko predlog za sklenitev pisnega dogovora o višini in načinu poravnave povzročene škode zaradi kršitve pravic iz delovnega razmerja, ker mu je tožena stranka nezakonito odtegnila prekoračitev limita na službenem telefonu. Dopis tožene stranke, s katerim je pojasnila okoliščine glede nezakonito odtegnjenega zneska plače, ne more predstavljati sprejema tožnikove ponudbe za poravnavo škode. Tožnik v sporu ni v celoti opredelil obstoja potrebnih elementov civilne odgovornosti, ki bi iz tega naslova lahko bremenili toženo stranko. Zato tožbeni zahtevek iz naslova plačila odškodnine ni utemeljen.