OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079447
OZ člen 179, 299, 378, 378/1. ZPP člen 154 154/2, 155, 155/1, 191, 286.
povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – premoženjska škoda – prevozni stroški – zakonske zamudne obresti – zamuda – pravdni stroški – načelo uspeha – nateg vratne hrbtenice in udarnina roke
Tožnik je upravičen do zakonskih zamudnih obresti od prisojene odškodnine za premoženjsko škodo (škoda na avtomobilu) od dneva vložitve odškodninskega zahtevka na toženo stranko in ne že od dneva nastanka škode.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - dobra vera priposestvovalca - opravičljiva zmota pravnih prednikov
Dobra vera priposestvovalca je bila, poleg izvrševanja posesti oziroma lastniških upravičenj v predpisani priposestvovalni dobi, pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem že po prejšnjih predpisih, ki so veljali v času, ko so tožnik oziroma njegovi pravni predniki začeli izvrševati posest na spornih nepremičninah. Dobra vera se sicer domneva, če se ne dokaže drugače. Po presoji pritožbenega sodišča je toženki navedeno domnevo uspelo ovreči.
Zgolj dejstvo, da so sporne nepremičnine ves čas nemoteno uživali, ne zadošča za priposestvovanje lastninske pravice. Priposestvovalec je lahko samo tisti, ki tujo stvar poseduje v prepričanju, da je njegova. Ta pogoj v obravnavanem primeru ni izpolnjen. Gola zasedba tuje nepremičnine, četudi je njen lastnik umrl brez naslednikov, pa ne more imeti nobenih stvarnopravnih posledic.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0069108
ZIZ člen 44, 44/4. ZPP člen 431. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 131/2-3.
izvršba na podlagi verodostojne listine - kondemnatorni in dovolilni del sklepa o izvršbi - začetek stečajnega postopka - dovoljenost izdaje sklepa o izvršbi
Pri odločanju o dovolitvi izvršbe ni bistveno le to, ali gre za stroške stečajnega postopka, ampak tudi, ali ima upnik zanje izvršilni naslov. Ker je upnik predlagal izvršbo na podlagi verodostojnih listin in ne na podlagi izvršilnega naslova, že zaradi tega razloga niso podani pogoji za izjemo, po kateri bi bilo zoper dolžnika v stečaju mogoče dovoliti izvršbo.
Obstoj socialne stiske je sicer lahko razlog, ki preprečuje odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine, vendar le pod pogojem, da najemnik ravna v skladu s 104. členom SZ-1.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072294
ZD člen 41, 52. OZ člen 365, 369, 369/3. ZOR člen 388,392, 392/3. ZPP člen 285, 286.
zastaranje zahtevka za vračilo darila – pretrganje zastaranja – učinek zahteve za vračilo darila v zapuščinskem postopku – določitev vrednosti darila – revalorizacija vrednosti darila – načelo monetarnega nominalizma – prekluzija – materialno procesno vodstvo
Za revalorizirano vrednost darila v ZD ni podlage. Vrednost darila se (brez izjem) oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi. S tem je zagotovljeno enako obravnavanje zakonitih dedičev in drugih obdarjencev glede vsega, kar so neodplačno dobili od zapustnika.
Izjava, dana v zapuščinskem postopku, pretrga zastaralni rok iz 41. člena ZD tudi zoper osebo, ki ni stranka zapuščinskega postopka.
načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - izvedba dokaza z ogledom
Sodišče prve stopnje s tem, ko ni dopustilo dokaza s ponovnim ogledom spornega kamina po izvedencu in v prisotnosti toženca, ni kršilo načela kontradiktornosti, saj je bila tožencu dana možnost sodelovanja pri ogledu spornega kamina, zaradi okoliščin na njegovi strani pa je lahko svoja pojasnila in pripombe podal le izvedencu.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – LASTNINJENJE – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0077122
ZSKZ člen 17. ZLPP člen 5.
pravica uporabe – pogodba o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov – najemna pogodba – pobot – odpoved najemne pogodbe – protipravnost – odškodnina za podržavljena zemljišča – pravno priznana škoda – neupravičena pridobitev
Tako ZLPP kot ZSKZ, ki sta glede na OZ specialna predpisa, tožnici za podržavljena zemljišča ne dajeta pravice do odškodnine, pač pa ji kot kompenzacijo nudita zgolj sklenitev najemne oziroma zakupne pogodbe, posledično pa pobotavanje najemnine oziroma zakupnine z zneskom kupnine, ki ga je tožnica plačala za navedena kmetijska zemljišča.
S prenehanjem najemnega razmerja preneha tudi pravica do pobota najemnine oziroma zakupnine s plačano kupnino. Ne 5. člen ZLPP ne 17. člen ZSKZ namreč ne določata, da gre tožnici v primeru prenosa kmatijskih zemljišč na RS oziroma na toženca pravica do odškodnine, po analogiji pa ji ta pravica tudi ne more iti v primeru, da najemno razmerje med pravdnima strankama preneha kasneje.
Distribucijsko pogodbo, ki je mešana pogodba, teorija kljub neureditvi v zakonu uvršča med nominatne pogodbe.
Medtem ko agent v agencijski pogodbi skrbi zato, da tretje osebe sklepajo pogodbe z naročiteljem in v tem smislu le posreduje ali v imenu in na račun naročitelja sklepa pogodbe v zameno za provizijo, pa distributer kupuje blago zaradi nadaljnje prodaje v zameno za morebiten priviligiran položaj na določenem območju in za rabate. Morebiten ekonomski neuspeh distributerja obremenjuje principala, ki praviloma množično sklepa distribucijske pogodbe, zato je upravičen postaviti pogoje, po katerih distributer blago od njega odkupuje. Nepredložitev bančne garancije predstavlja dovolj resen vzrok za odpoved pogodbe.
hoja po pločniku - opustitev krpanja luknje - protipravno ravnanje - vzročna zveza - zaznavno stanje pločnika - pričakovanost poškodb pohodnih površin - standard normalne pohodne površine za normalno pazljivega pešca
Sodišče druge stopnje meni, da glede na okoliščine konkretnega primera pločnik, kljub ugotovljenim pomanjkljivostim, še ustreza zahtevam, da ga lahko „normalno pazljiv pešec prehodi brez težav.“. Če pritožba zatrjuje, da je bila tožnica še posebej skrbna, lahko toliko manj očita toženkama, da sta odškodninsko odgovorni za opustitev krpanja luknje (oz. pločnika); hoja po pločniku, ki ga je tožnica prehodila že večkrat, kritičnega dne (3.3.2010) pa ob približno 12.00 uri; ob normalni vidljivosti; ki je dovolj širok, da vzporedno hodi več ljudi; na katerem se sicer nahaja vidna luknja, ki je v premeru manjša od stopala tožnice, nekaj cm globoka le v ožjem delu in ob kateri se nahaja še druga, manjša poškodba, namreč za „normalno pazljivega pešca“ ne predstavlja nobenih težav. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka je zato pravilna.
Glede na izrecen, konkretiziran in obrazložen ugovor tožeče stranke, da tožena stranka ni predlagala (ustreznega) dokaza za pobotni ugovor, ni obstajala dolžnost sodišča, da toženo stranko še dodatno poziva k dopolnitvi dokazov, še toliko manj, da ji direktno sugerira, kateri konkretni dokaz naj predlaga ter ji hkrati za primer, da bo dokaz s postavitvijo izvedenca predlagala, že v naprej naloži plačilo predujma
Pomoč sodišča prve stopnje v konkretni zadevi je bila po oceni višjega sodišča prekomerna, posegla pa je tudi v pravico tožeče stranke do enakega obravnavanja pred sodiščem.
Peti odstavek 111. člena OZ sicer res ne govori (izrecno) o zamudnih obrestih, kar pa ne pomeni, da stranka do teh nikoli ni upravičena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080904
OZ člen 3, 190, 432. ZPP člen 318, 318/3.
pogodba o pristopu k dolgu – regresni zahtevek – neupravičena obogatitev – prosto urejanje obligacijskih razmerij – nasprotovanje moralnim načelom
Izpolnitev obveznosti s strani pristopnika k dolgu sama po sebi ne vzpostavlja regresne pravice. Zakon namreč pristopniku, ki plača dolg, ne daje pravice do regresnega zahtevka.
Glede na ugotovljena dejstva, ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pri vseh tožnikih dosežen prag pravno priznane škode, in sicer duševnih bolečin zaradi posega v pravico do zdravega življenjskega okolja, je po prepričanju pritožbenega sodišča na prvi stopnji prisojena odškodnina tožnikom prenizka in ne odraža primernega denarnega zadoščenja. Tudi pri določanju odškodnin, kot je obravnavani primer, se uporabljajo kriteriji 179. člena OZ za odmero pravične denarne odškodnine.
solastnina – upravljanje s stvarjo – varstvo solastnika – posel, ki presega redno upravljanje – soglasje solastnikov – določitev načina rabe nepremičnine – vrnitveni zahtevek
Dovoljenje, da lahko tretja oseba biva v solastni nepremičnini, morajo dati vsi solastniki, saj gre za posel, ki presega okvire rednega upravljanja (določitev načina rabe nepremičnine).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – STEČAJNO PRAVO
VSL0081330
ZPP člen 157, 165, 165/1, 205, 205/1, 205/1-4, 316, 316/1. ZIZ člen 256, 256/2. ZFPPIPP člen 67, 67/1.
stroški postopka – načelo uspeha – priznanje terjatve v stečajnem postopku – pripoznava tožbenega zahtevka – zavarovanje s predhodno odredbo
Ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov, ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku. Tudi v tem primeru gre namreč za procesno dispozicijo z zahtevkom, ki zagotavlja, da je o terjatvi brez vsebinskega obravnavanja odločeno z učinkom pravnomočnosti.
Napaka, ki se pojavi pri zagonu stroja, se nanaša na stroj sam oziroma na njegovo delovanje. Takšna napaka ne more biti avtomatsko označena kot vidna napaka, saj ni mogoče zahtevati od kupca, da mora ob običajnem ogledu stvari zahtevati tudi zagon določene naprave.
Ni mogoče zaključiti, da telefonski klic oziroma ustno obvestilo o napaki na splošno ne zadostuje kot primeren način uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov v gospodarskih pogodbah.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – individualizacija višine odškodnine – objektivna pogojenost višine odškodnine – upoštevanje invalidnine – odškodnina za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti zakonca – omejitev odgovornosti zavarovalnice do višine zavarovalne vsote – usklajevanje rente z rastjo življenjskih stroškov
Stališče, da je tožnik kljub omejitvam pretežno sposoben za samostojno življenje in ni povsem odvisen od oskrbe in pomoči drugih, je preozko. Sodna praksa je že zavzela stališče, da pojem posebno težke invalidnosti, ki je pravni standard, pojmujemo širše, gre za trajne nepopravljive spremembe v telesni in duševni integriteti oškodovanca, ne glede na izgubo delovne sposobnosti, zato je treba kot tako šteti stanje, ki je povzročeno z uničenjem pomembne sfere oškodovančeve osebnosti.
Ugovor, da bi moralo sodišče v izreku opredeliti omejitve odgovornosti tožene stranke v obsegu zavarovalne vsote je neutemeljen, saj na dan sojenja zavarovalna vsota ni izčrpana. Če bo prišlo do situacije, ko bi bila zaradi izplačil zavarovalna vsota izčrpana, bo tožena stranka, če s tožnikom ne bo uspela doseči ustreznega sporazuma, lahko vložila tožbo za ukinitev rente.
Rente ni mogoče avtomatično usklajevati z rastjo življenjskih stroškov, pač pa je njihova rast lahko podlaga za spremembo rente.
Utemeljena je pritožbena graja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani zaključek sprejelo na podlagi pomanjkljive dokazne ocene, v okviru katere se o posameznih dokazih, ki jih je tožnik navajal v potrditev določenih zatrjevanih pravno relevantnih dejstev, sodišče ni izreklo. Tožnik je namreč dejstvo, da naj bi delal (neposredno) za toženko kot njen delovodja, dokazoval s številnimi listinskimi dokazi, ne le zapisniki delovnih sestankov, v katerih je naveden kot delovodja toženke.
Tožeči stranki pri utemeljevanju tožbenega zahtevka ni treba navesti pravne podlage. Navesti mora le pravno odločilna dejstva, pravo pa mora poznati sodišče, pri čemer je dolžno uporabiti vse možne pravne podlage, ki bi glede na v postopku ugotovljena dejstva prišla v poštev. To pa ne pomeni, da sme stranka hkrati zatrjevati različna, med seboj celo nasprotujoča dejstva zato, da bo z njimi upravičila oziroma omogočila uporabo različnih pravnih podlag.
zavarovanje odgovornosti – prevozniška odgovornost – škoda, ki je krita z zavarovanjem – izključitev jamstva zavarovalnice – varstvo oškodovanca
Ni mogoče zaključiti, da bi 953. člen OZ brezizjemno prepovedoval izključitev jamstva za škodo, povzročeno iz velike malomarnosti. Določilo 3. odstavka 953. člena OZ je moč razlagati le tako, da je zavarovalnica dolžna zavarovancu povrniti vsako škodo, tudi tisto, ki jo oseba, za katero zavarovanec odgovarja, povzroči iz velike malomarnosti, lahko pa zaradi izključitve jamstva (če je tako seveda določeno) plačano odškodnino izterja od povzročitelja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – GRADBENIŠTVO – USTAVNO PRAVO
VSL0063921
URS člen 26. ZGO-1 člen 42, 47, 48, 48/2, 66, 66/1, 66/1-1, 274, 274/2. OZ člen 168, 168/3. ZPP člen 315, 315/1.
utemeljen temelj – zavrnilna vmesna sodba – vezanost na zahtevek – odškodninska odgovornost države – protipravnost – odgovornost projektanta – izdaja gradbenega dovoljenja – skladnost projekta s prostorskim aktom – dolžnost upravne enote – izgubljeni dobiček – vzročna zveza
Zahtevek je lahko zrel za razsojo glede podlage le v primeru, če je ta utemeljena. Če ni, ni razloga za izdajo vmesne sodbe. Edina možna posledica ugotovljene neutemeljenosti podlage je zavrnitev zahtevka. Z vmesno sodbo torej ni mogoče zavrniti podlage zahtevka.
Sodišče je tudi pri odločanju z vmesno sodbo vezano na zahtevek in ne sme odločati prek ali mimo zahtevka. Tudi pri izdaji vmesne sodbe je treba upoštevati obliko, strukturo in vsebino tožbenega zahtevka.
Dobiček iz naslova načrtovane odprodaje posameznih enot hotela (kot tudi dobiček iz naslova poslovanja hotela) ne predstavlja dobička po 3. odstavku 168. člena OZ, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega ravnanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. Tožena stranka s svojim protipravnim ravnanjem tožeči stranki ni preprečila načrtovane gradnje, pač pa ji je protipravno dovolila (sicer nedovoljeno) gradnjo. Če bi namreč upravni organ ravnal skrbno in tako, kot je prav, bi moral zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja zavrniti.
Prostorski akt je javen predpis, v katerega lahko vsak kadarkoli pogleda.