Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali so bili v zadevi pravilno uporabljeni določbi 956. člena OZ, sedmega odstavka 949. člena OZ ter določilo posebnega pogoja EV/137 splošnih pogojev zavarovalne pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS00002553
SZ-1 člen 68, 70, 70/2, 71, 71/1, 71/2. OZ člen 393, 393/2. ZPP člen 212.
večstanovanjska stavba - dobava toplotne energije - izterjava denarne obveznosti - terjatev dobavitelja do posameznega etažnega lastnika - ključ delitve stroškov - posredovanje podatkov o etažnem lastniku - trditveno in dokazno breme - dopuščena revizija
Zakon za primere, kadar skupne stroške med etažne lastnike deli upravnik in obveznosti do tretje osebe niso poravnane v celoti za vse etažne lastnike, določa, da mora upravnik tretji osebi na njeno zahtevo v roku osmih delovnih dni od prejema posredovati podatke o etažnem lastniku, ki ni plačal svojega dela obveznosti, potrebne za vložitev tožbe (drugi odstavek 71. člena SZ-1). Iz besedila zakonske določbe ne izhaja, da bi bil upravnik tretji osebi dolžan posredovati zgolj identifikacijske podatke o etažnem lastniku in skupno višino njegove neplačane obveznosti, in še manj, da bi zgolj ti podatki zadostovali za vložitev tožbe zoper neplačnika. Izraz "podatki o etažnem lastniku, potrebni za vložitev tožbe" pomeni vse podatke, potrebne za specifikacijo višine tožbenega zahtevka, saj upnik lahko v pravdi uspe le z ustrezno konkretiziranim in substanciranim tožbenim zahtevkom.
Zahteva po ustreznem substanciranju tožbenega zahtevka v skladu z dogovorjenim ključem delitve v notranje razmere med etažnimi lastniki nikakor ne posega, kot to zmotno meni revidentka.
ZV-1 člen 139, 139/1, 143, 143/1, 144, 144/2, 199.
ničnost koncesijske pogodbe - pravni interes za tožbo
Ugotovitev ničnosti koncesijske pogodbe sama po sebi še ne spremeni/izboljša pravnega položaja tožnice. Ker koncesija ob ugoditvi tožbenemu zahtevku v obravnavanem primeru še ne bi prenehala, je pravilen zaključek sodišč nižjih stopenj, da je posledica, ki jo s tožbo zasleduje tožnica (podelitev koncesije njej) preveč oddaljena.
Dokler obstaja odločba o izbiri/določitvi koncesionarja oziroma dokler (v primeru prenehanja koncesijske pogodbe) ni izdan ustrezen akt vlade, koncesija obstaja.
spor o pristojnosti - izključna krajevna pristojnost - odškodninski spor
Ker ZPP izključne krajevne pristojnosti za takšen spor ne določa, je Okrožno sodišče v Novi Gorici ob prehodnem preizkusu tožbe zmotno odločilo, da ni krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi.
ZZLPPO člen 2, 5, 5/1, 44, 44/1, 44/2, 45, 45/1. ZLPP člen 3, 3/1, 3/3, 17, 17/1, 20, 20/2, 48.
lastninjenje - lastninsko preoblikovanje podjetij - podjetje z družbenim kapitalom - ugotovitev obstoja lastninske pravice
Določba prvega odstavka 5. člena ZZLPPO ne ustvarja pravnega učinka zunaj temeljnih pravil korporacijskega prava. Določbo je treba razlagati v povezavi z določbo 44. člena ZZLPPO.
prenos pogodbe - pogoji za prenos pogodbe - izjava volje - privolitev - konkludentno ravnanje
Prenos pogodbe je posebna oblika razpolagalnega pravnega posla, katerega razpolagalni učinki nastopijo s privolitvijo druge pogodbene stranke obligacijskega razmerja, ki se prenaša. Zakon privolitve v prenos pogodbe podrobneje ne ureja, vendar pa je mogoče utemeljeno sklepati, da za izjavo o privolitvi veljajo vsi pogoji za veljavnost pravnega posla. Tako je o privolitvi v prenos pogodbe mogoče sklepati tudi na podlagi ravnanja stranke, kar pomeni, da ni treba, da bi bila volja vselej izražena izrecno. In ker je prenos pogodbe konstrukt pogodbe o prevzemu dolga in cesije, se sme tudi pri presoji privolitve v prenos pogodbe upoštevati domneva iz tretjega odstavka 427. člena OZ.
OZ člen 417, 417/1. ZPP člen 286, 286/4, 337, 339, 339/1, 339/2-8.
cesija - pooblastilo - trditveno in dokazno breme - navajanje novih dejstev v pritožbi - prekluzija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Razlaga besedila pooblastil, ki jih je predložila tožena stranka, ne omogoča enoznačnega zaključka, da so bile terjatve leasingodajalcev odstopljene toženi stranki, tožena stranka pa v postopku pred sodiščem prve stopnje tudi ni zatrjevala, da bi bil pravi namen pooblastil v cesiji terjatev, in ni predlagala dokazov v tej smeri.
Trditve o vsebini prave volje pooblastiteljev (leasingodajalcev) in tožene stranke so trditve o dejstvih, dejstva pa je treba v postopku navajati pravočasno, sicer jih sodišče ne upošteva
Prevzemnik dolga ne more spreminjati pogodbenega razmerja, iz katerega izvira dolg. S prevzemom dolga koga drugega stopi prevzemnik na mesto prejšnjega dolžnika, ki postane s tem prost obveznosti (prvi odstavek 429. člena OZ), ne stopi pa na mesto prejšnjega dolžnika kot pogodbene stranke. Potem ko prevzame dolg, se lahko z upnikom dogovarja o načinu njegove izpolnitve, celo o odpustu dolga, ne pa tudi o spremembi pogodbe, na podlagi katere je dolg nastal. Če bi prevzemnik dolga stopil v celoti na mesto pogodbene stranke, bi šlo za prenos pogodbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00002551
ZPIZ-2 člen 190, 190/1, 193, 193/2. ZOZP člen 7, 18, 18/1.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, povzročena s prometno nesrečo - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - regres - tožbeni zahtevek ZPIZ - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije - invalidnina - pravna podlaga tožbenega zahtevka - lex specialis - dopuščena revizija
Določbe 193. člena ZPIZ-2 ni mogoče razlagati tako, da naj bi bile podlaga za razširitev zavarovalnega jamstva zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja, saj je ta obseg zavarovalnega jamstva predmet urejanja v ZOZP in je določen v njegovem 18. členu.
spor o pristojnosti - združitev pravd - delegacija pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti
Sodišče sklepa o združitvi pravd ne bi smelo sprejeti, saj gre za postopka, ki tečeta pred različnimi sodišči (prvi odstavek 300. člena ZPP). Odločanje o prenosu pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče iz razlogov smotrnosti pa je na podlagi 67. člena ZPP pridržano le Vrhovnemu sodišču.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00005586
OZ člen 190. SPZ člen 48. ZFPPIPP člen 296, 296/5. ZPP člen 360.
neupravičena pridobitev - gradbena pogodba - plačilo pogodbene cene - stečajni postopek nad zavezancem za plačilo - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Osnovna predpostavka neupravičene pridobitve je prehod premoženjske vrednosti brez pravnega temelja. Pri adaptaciji, ki jo je opravila tožeča stranka, ni šlo za tak prehod premoženjske vrednosti. Prehod dela in materiala, ki ga je tožeča stranka vgradila pri prenovi igralnice A., je imel podlago v gradbeni pogodbi, s katero se je tožeča stranka zavezala opraviti adaptacijo igralnice. Pogodba je določala tudi plačilo za opravljeno delo. Gradbena pogodba je zato pravni temelj za obe izpolnitvi pogodbenih strank, na eni strani za opravljeno delo in na drugi strani za plačilo.
Začetek stečajnega postopka nad naročnikom del (A., d.d.) ni ničesar spremenil glede pravnega temelja. Zaradi stečaja gradbena pogodba ni prenehala, niti ni bila izpodbita ali razdrta. Še vedno predstavlja pravno podlago, na podlagi katere so bila opravljena prenovitvena dela, kakor tudi podlago za terjatev tožeče stranke za plačilo za opravljeno delo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00006036
URS člen 26. OZ člen 131, 135. ZJC-B člen 19. ZPP člen 360.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost lokalne skupnosti - kategorizacija občinskih cest - ukinitev kategorizacije javne poti - pravica do povračila škode - obseg obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje
Glede pravnih vprašanj, ki jih sproži pritožba, zadostuje, če zavzeta stališča pritožbenega sodišča logično nasprotujejo razlogovanju pritožnika, kakor je bilo tudi v tej zadevi, in ni treba, da pritožbeno sodišče še posebej odgovarja na vsak posamezen pravni argument pritožnika.
Po določbi prvega odstavka 26. člena Ustave RS ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Določba, ki zadeva tudi odškodninsko odgovornost občine, ni samozadostna. Dopolnjujejo jo določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki zadevajo splošno odškodninsko odgovornost. Splošna pravila o odškodninskih obveznostih pa za nastanek odškodninske odgovornosti terjajo poleg protipravnosti ravnanja po določbi prvega odstavka 26. člena Ustave RS še nastanek škode, vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem in škodo ter krivdo. Medtem ko mora protipravno ravnanje, škodo in vzročno zvezo dokazati oškodovanec (tožnik), pa je trditveno in dokazno breme glede krivde na tožencu, kot je jasno določeno v 131. členu OZ. Krivda je podana, kadar oškodovalec povzroči škodo namenoma ali iz malomarnosti (135. člen OZ). Revidentki zato ni mogoče pritrditi, ko uveljavlja, da bi lahko odškodninsko odgovarjala le za tako ravnanje, s katerim bi namerno povzročala škodo tožeči stranki.
ZFPPIPP člen 59, 121, 122, 122/1-2, 123, 126, 265, 265/4, 267, 267/2, 267/3, 267/5, 267/6, 268. ZPP člen 344, 366.
zahteva za varstvo zakonitosti - odstop od pogodbe - stečajni postopek - pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - izjava o uresničitvi odstopne pravice - predlog sodišču za izdajo soglasja - opcijska oblikovalna pravica - obličnost - ustna oblika - izvedba dokaznega postopka - sporno dejstvo - načelo kontradiktornosti v postopku o pravnem sredstvu
Izjava o uresničitvi odstopne pravice mora biti naslovljena na sopogodbenika in ne na sodišče, saj pogodbe ne bo razvezalo sodišče, temveč bo zgolj dalo soglasje k dolžnikovemu odstopu od nje. Stališče sodišča druge stopnje, da je izjava o odstopu od pogodbe že pojmovno vsebovana v dolžnikovem predlogu sodišču za podajo soglasja k uresničitvi odstopne pravice, torej ne upošteva, da mora biti naslovnik izjave sopogodbenik, ne pa (zgolj) sodišče.
Za izjavo o uresničitvi odstopne pravice niti ZFPPIPP niti OZ ne predpisujeta obličnosti.
Glede na navedbo stečajne dolžnice iz odgovora na pritožbo, da je bila podana ustna odstopna izjava, je treba šteti, da je šlo za sporno dejstvo, zato pritožbeno sodišče ne bi smelo upoštevati navedb ene od strank (stečajne dolžnice) brez izvedbe dokaznega postopka.
ZDR-1 člen 109, 110, 110/1, 110/1-5. ZKP člen 138.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravnomočna obsodila kazenska sodba - zaporna kazen - odsotnost z dela - rok za podajo izredne odpovedi
Razlog iz pete alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 je nastal s pravnomočnostjo sodbe v kazenskem postopku (tedaj je začel teči objektivni rok), delodajalec pa ga je ugotovil, ko je bil s to sodbo seznanjen (takrat je pričel teči subjektivni rok). V obravnavanem primeru to pomeni, da je rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi začel teči, ko je bila toženka s strani Okrajnega sodišča v Ljubljani uradno seznanjena s pravnomočnostjo sodbe v kazenskem postopku. Subjektivni rok ni pričel teči kasneje, na dan zagovora, pa tudi prej ne. Toženka glede tega, da bo tožnica zaradi prestajanja kazni odsotna z dela več kot šest mesecev, na zagovoru ni izvedela nič novega, za pisno obdolžitev pa ne zadošča zgolj neuradna informacija, da je sodba v kazenskem postopku pravnomočna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS00003401
ZASP člen 34, 40, 41, 101, 167. ZPP člen 128, 128/5, 367, 367/2, 377. ZRTVS-1 člen 6.
varstvo avtorskih pravic - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - prenos materialne avtorske pravice - avtorsko delo iz delovnega razmerja - posest avtorskega dela - druge pravice avtorja - pravica dostopa in izročitve - uporaba avtorskega dela
Odločitev sodišča prve in druge stopnje glede tožbenega zahtevka na sklenitev dogovora med pravdnima strankama, na podlagi katerega mora tožena stranka od tožeče stranke odkupiti materialne avtorske pravice na avtorskih delih, navedenih v tožbenem zahtevku, temelji na stališču, da toženke v sklenitev takšnega pravnega posla ni mogoče prisiliti, ker ji materialno pravo takšne obveznosti ne nalaga. Povedano z drugimi besedami: tožnik po materialnem pravu nima pravice od toženke zahtevati, da z njim sklene dogovor s takšno vsebino, kot izhaja iz tožbenega zahtevka.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00002603
SZ člen 116, 116/1, 116/3. URS člen 14, 14/2.
privatizacija stanovanj - pridobitev lastninske pravice - pojem stanovanja - preureditev podstrešja v stanovanje - poslovni objekt - originarna pridobitev lastninske pravice - analogija - načelo enakosti pred zakonom
Tožnika sicer nista preuredila podstrešja stanovanjske hiše, temveč podstrešje brusilnice tožnikovega delodajalca. Vendar ta okoliščina ni bistvena. Položaj tožnikov je namreč v vseh bistvenih prvinah, ki opredeljujejo zakonodajalčev namen privatizacije stanovanj po prvem odstavku 116. člena SZ, enak tistim, ki tvorijo zakonski dejanski stan prvega odstavka 116. člena SZ.
Ker za razlikovanje na podlagi dejstva, ali je bilo stanovanje zgrajeno v stanovanjski hiši ali na podstrešju proizvodnega obrata, ni videti razumnih in iz narave stvari izhajajočih razlogov, načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave RS) zahteva uporabo argumenta analogije. Ne samo na namenu zakonodajalca utemeljen razlagalni argument analogije, tudi ustavni razlogi zapovedujejo, da morata biti zaradi bistveno podobnega dejanskega položaja tožnika v enakem pravnem položaju kot vsi, ki so si stanovanjsko vprašanje razrešili s preureditvijo skupnih prostorov v stanovanjski hiši. Argument analogije tako razlago omogoča, argument ustavnoskladne razlage pa jo terja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
"Drugi tehtni razlogi", ki lahko utemeljujejo delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP, so po ustaljeni sodni praksi tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodišča. Okoliščina, da je ena izmed toženk sodnica na sodišču, ki naj bi obravnavalo zadevo, je po prepričanju Vrhovnega sodišča takšna okoliščina.
dovoljenost revizije - nediferencirana vrednost spornega predmeta - navadno sosporništvo - subjektivna kumulacija nedenarnih zahtevkov - pravica do revizije - zavrženje revizije
Pri nediferencirano navedeni vrednosti spornega predmeta se ne ve, v katerem delu in na katerega toženca (v obravnavanem primeru na kateri par tožencev) se navedena vrednost nanaša, tako da je položaj enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena. Tožena stranka nepravilni navedbi vrednosti spornega predmeta tudi ni ugovarjala, ampak je nanjo izrecno pristala. Vse to pa pomeni, da si tožena stranka v tem postopku ni zagotovila dovoljenosti revizije. Revizijsko sodišče je zato revizijo na podlagi drugega odstavka 374. člena ZPP v zvezi s 377. členom ZPP kot nedovoljeno zavrglo.
silobran - istočasnost in neizogibnost obrambe - dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Vprašanje o istočasnosti napada in neizogibni potrebnosti obrambe v konkretnem primeru je treba presojati v luči intenzivnega dogajanja na relaciji napadalec - napadeni, ki je potekalo v relativno kratkem časovnem okvirju in se že samo po sebi izmika togi ločitvi na napad in obrambo. Prav tako je v kontekst takšnega, praviloma hipnega, dogajanja težko umestiti trenutek končanja napada oziroma prenehanja obrambe, še zlasti v primerih napadalčeve vinjenosti.