DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1013765
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 229, 229/2, 235/4, 235/5, 260-9, 261/3, 263/4.
dovoljenost revizije - predlog za obnovo postopka - zahteva za vročitev odločbe - zahteva za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - pravica, izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker gre za upravni spor v zvezi z zahtevo za vročitev odločbe, razveljavitev klavzule pravnomočnosti in predlogom za obnovo postopka, to pa ni zadeva, v kateri je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker je bilo treba predlog za obnovo postopka zavreči že zato, ker je bil prepozen, pravno vprašanje položaja stranke, kot ga z revizijo uveljavlja revident, ni pomembno pravno vprašanje po vsebini te zadeve, ko gre za odločitev o predlogu za obnovo postopka.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revident zelo hudih posledic kot pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal z navedbo, da je zaradi izpodbijane odločitve izgubil možnost vrnitve podržavljenih nepremičnin v last in posest.
ZUS-1 člen 28, 28/2, 28/3, 31, 31/1, 36, 36/1-2, 36/1-4.
tožba zaradi molka organa – neizkazanost pogojev za tožbo zaradi molka organa – poziv na dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe
Dokazno breme izpolnjevanja pogojev za vložitev tožbe zaradi molka drugostopenjskega organa je na strani tožnika, ki mora ob vložitvi tožbe oziroma najpozneje v roku, ki mu ga postavi sodišče v pozivu za odpravo pomanjkljivosti tožbe, predložiti kopijo pritožbe in zahteve drugostopenjskemu organu, da odloči v nadaljnjih sedmih dneh, z dokaziloma o njuni vložitvi ter tudi izkazati, da je pred vložitvijo tožbe ta rok brezuspešno potekel.
Sodišče prve stopnje bi moralo svojo odločitev opreti na določbo 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker je bila v primeru, kot je obravnavani, tožba vložena prezgodaj.
zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Dvom v pristnost listine in verodostojnost priče oziroma celo sum krivega pričanja ne predstavlja razloga za uspešno izpodbijanje sodbe z zahtevo za varstvo zakonitosti, lahko pa bi predstavljalo obnovitveni razlog iz 1. točke prvega odstavka 410. člena ZKP.
dopuščena revizija – roki – pravočasnost vloge – vložitev pritožbe po telefaksu – uporaba sredstev telekomunikacijske tehnologije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali tudi za vlogo, prejeto z uporabo telekomunikacijskih storitev, velja določba 112. člena ZPP, po kateri se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče, neodvisno od nadaljnjega poslovanja sodišča s to vlogo.
povrnitev škode – odgovornost lastnika poslovnega prostora - krivdna odgovornost – deljena odgovornost – ravnanje oškodovanca – soodgovornost oškodovanca – padec v nezavarovano jamo na gradbišču – izrek sodbe – izvršljivost obrestnega dela izreka
Tožnik, ki je (ko je čakal na pranje svojega vozila) stal na voznem pasu, za katerega je vedel, da se na njem odvija promet, in da se je mimo vozečemu vozilu umaknil tako, da je stopil nazaj, ne da bi pogledal ali lahko to varno stori, ter da zato ni opazil ne robnika (ob katerega se je spotaknil) ne jame, je tudi sam v precejšnji meri prispeval k nastanku škode.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom glede nepristranskosti sodišča
V večini manjših slovenskih krajev se sodniki pogosto srečujejo s funkcionarji in drugimi osebami, zaposlenimi na občini, javnih službah ipd., prav tako pogosto obravnavajo situacije iz lokalnega ali širšega družbenega življenja, pa vendarle take okoliščine niso tehtni razlog za delegacijo pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sorodstvo med stranko v postopku in sodniško pomočnico pristojnega sodišča
Okoliščina, da je stranka postopka stara mama sodniške pomočnice za postopanje pristojnega sodišča, ni tehten razlog za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP, saj pri strankah ne more (in ga očitno tudi ni) vzbuditi razumno utemeljenega dvoma o nevtralnosti in neodvisnosti stvarno in krajevno pristojnega sodišča kot nosilca sodne funkcije ali sicer v dojemanju zunanjega videza teh postulatov poštenega sojenja.
Ob zatrjevanju zmote pri sklepanju dedni dogovorov tožnik poudarja, da sklenitev dednega dogovora ni bila potrebna, saj bi že na podlagi zakonitega dedovanja pravdni stranki dedovali vsaka polovico zapuščine. Vendar pa je argumentacija lahko tudi obratna, torej v prid sklenitvi dednega dogovora, saj je bila sklenitev dednega dogovora potrebna ravno zato, ker pravdni stranki nista želeli, da tudi glede denarja in vrednostnih papirjev pride do zakonitega dedovanja; če sta želeli glede tega izključiti režim zakonitega dedovanja, je bil dedni dogovor potreben.
ZUS-1 člen 2, 31, 35. ZST-1 člen 5, 5/1-1, 34a, 34a/1.
sodna taksa za tožbo - tožba zoper več upravnih aktov – razdružitev postopka
Če stranka s tožbo izpodbija več upravnih aktov, sodišče pa presodi, da v tej zadevi niso izpolnjeni pogoji za kumulacijo tožbenih zahtevkov iz 35. člena ZUS-1, mora upoštevaje določbe 2. člena ZUS-1 na podlagi 31. člena ZUS-1 tožnika opozoriti na to pomanjkljivost in ga pozvati, da pomanjkljivost odpravi. Če se tožnik odloči za samostojno tožbo, sodišče prve stopnje za to tožbo odmeri sodno takso na podlagi 1. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1. V nasprotnem primeru sodišče prve stopnje tako tožbo, katere pomanjkljivosti tožnik tudi po posebnem pozivu sodišča ni odpravil, kot nepopolno zavrže.
O vprašanjih, ki jih postavlja tožnik v predlogu, je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče (prim. sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 475/2008 z dne 5. 4. 2012 in tudi odločbo Ustavnega sodišča Up-591/10 z dne 2. 12. 2010), izpodbijana odločitev pa je z njim skladna.
Obramba ne nosi bremena utemeljevanja dokaznih predlogov, kadar uveljavlja pravico do zaslišanja obremenilnih prič, saj ne gre za izvajanje dokazov v obdolženčevo korist, pač pa za pravico obdolženca, da z neposrednim soočenjem preizkusi oziroma poskuša izpodbiti verodostojnost obremenilnih izjav.
povrnitev nepremoženjske škode - kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja - imisije - hrup - odstop od sodne prakse - višina odškodnine - dopuščena revizija
Presoja višine odškodnine - raven hrupa v tej zadevi je bila relativno visoka, čeprav je stanovanjska hiša, v kateri so v relevantnem obdobju od 17. 4. 2005 do 1. 11. 2008 prebivali tožniki, od ceste oddaljena kar 52 metrov. V tem obdobju sta prvi tožnik in druga tožnica večino časa preživela doma, tretji tožnik pa je bil do konca novembra 2005 zaposlen v Mariboru kamor se je vsakodnevno vozil (7 mesecev), zatem je bil kot samozaposlen večino časa doma (29 mesecev), od maja 2008 pa zaradi ponovne zaposlitve odsoten po 8 ur dnevno (6 mesecev).
spor o pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine – bivališče dolžnika – podatki iz centralnega registra prebivalstva
Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz centralnega registra prebivalstva ali podatek o naslovu, na katerem je bil sklep o izvršbi dolžniku dejansko vročen.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – odpoved najemne pogodbe
42. člen ZPP kogentno določa način ugotovitve vrednosti spornega predmeta. S tem, da predpisuje, da se kot vrednost spornega predmeta vzame enoletna najemnina oziroma zakupnina, razen če gre za najemno ali zakupno razmerje, sklenjeno za krajši čas, izključuje tako ocenitveno dolžnost tožeče stranke (oziroma je morebitna drugače navedena vrednost spornega predmeta tožeče stranke irelevantna) kot tudi korekturno dolžnost sodišča.
promet s kmetijskimi zemljišči – prodaja - predkupna pravica – dopuščena revizija
Za uveljavitev stvarnopravnih učinkov prodaje kmetijskih zemljišč ne zadošča zgolj prednostno upravičenje kupca, temveč je bistveno, da prednostni upravičenec stvar kupi v predpisanem postopku, ki omogoči ustrezno kontrolo pravnega posla.
dovoljenost revizije – navadno materialno sosporništvo – nedenarni tožbeni zahtevek – opredelitev vrednosti spornega predmeta – zavrženje revizije
Toženca, zoper katera tožnica zahteva varstvo svoje lastninske pravice, sta v razmerju navadnega materialnega sosporništva, saj ne zakon ne narava pravnega razmerja zanju ne terja enake rešitve spora (196. člen ZPP). Nedenarni zahtevek, ki ga je tožnica uveljavljala zoper oba toženca, je opredeljen zgolj z enotno, nediferencirano vrednostjo spornega predmeta, kar v primeru navadnega sosporništva ne zadošča (drugi odstavek 41. člena ZPP).
Sankcija iz tretjega odstavka 105.a ZPP lahko doleti stranko samo, če so za to izpolnjeni vsi, v zakonu predpisani pogoji. Tožnik na posledice neplačila sodne takse za pritožbo ni bil opozorjen le dvakrat, kot to zahteva zakonska ureditev, ampak celo trikrat, nazadnje v sklepu sodišča prve stopnje, s katerim je zavrnilo njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo. Ponovno opozorilo na te posledice v sklepu višjega sodišča, s katerim je bil ta sklep potrjen, ni bilo potrebno, prav tako ni bila potrebna ponovna izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse za pritožbo. Vnaprejšnje opozarjanje prav na vsako procesno situacijo, do katere lahko v postopku pride zaradi različnih ravnanj strank, ni potrebno niti ni mogoče, saj vse možne procesne situacije niti niso predvidljive. Sicer pa obravnavano materijo ureja Zakon o sodnih taksah, ki jasno določa začetek učinkovanja oprostitve plačila sodne takse.
Tožnik je izpolnil prvega od zakonsko predvidenih pogojev za pridobitev pravice do vsebinskega odločanja o reviziji z zanj uspešno zaključenim predhodnim postopkom odločanja o dopustitvi revizije, ki ga je Vrhovno sodišče izvedlo brez (pridobitve) sodnega spisa v nekontradiktornem postopku; kontradiktornost se vzpostavi šele naknadno, to je v drugi fazi postopka z dopuščeno revizijo (primerjaj 375. člen ZPP). Iz tega razloga mora stranka v primeru vložitve dopuščene revizije tej priložiti tudi predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije (drugi odstavek 373. člena ZPP).
povrnitev nepremoženjske škode – kršitev osebnostnih pravic – razžalitev dobrega imena in časti – namen zaničevanja - dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Pri presoji pravnega standarda žaljivosti je treba upoštevati čas, okoliščine, navade osebe, kateri je žalitev namenjena, medsebojne odnose povzročitelja škode in oškodovanca ter druge okoliščine primera; enako celovita presoja pa je potrebna tudi pri ugotavljanju (in vrednotenju) pretrpljenih duševnih bolečin, ki jih je oškodovanec pretrpel zaradi posega. Ali povedano drugače, odškodninska odgovornost toženca je podana, če so njegove trditve po objektivnih merilih žaljivosti v konkretnem primeru lahko prizadele dobro ime oziroma ugled tožnice.