Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj ali podpis na hrbtni strani menice, brez dostavka oziroma navedbe svojstva, v katerem je podan, utemeljuje sklep, da je podpisnik avalist kot glavni menični dolžnik in ali klavzula „brez obvestila“ imetnika menice razbremenjuje dolžnosti menico protestirati, oziroma ali ima klavzula „brez obvestila“ enak pomen in pravne posledice kot klavzula „brez protesta“.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – stroški strank s prihodom na sodišče – bivališče pravdnih strank – sedež pooblaščencev
Smisel delegacije pristojnosti iz razlogov smotrnosti je predvsem v čim večji ekonomičnosti postopka. V ta okvir spada tudi težnja k čim nižjim stroškom postopka, ki so nedvomno v korelaciji s prevoznimi in drugimi stroški prihoda na sodišče, ki bremenijo udeležence postopka.
ZPP člen 108, 318, 318/1, 318/1-3, 339, 339/2, 339/2-7, 339/2-14.
zamudna sodba - nepopolna tožba - sklepčnost tožbenega zahtevka - izdaja odločbe pred iztekom roka za odgovor - pravni interes za uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka - povrnitev nematerialne škode - duševne boleče zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne boleče zaradi skaženosti
S prezgodnjo izdajo sodbe je bila tožeča stranka na abstraktni ravni namreč prizadeta oz. prikrajšana v svojih procesnih pravicah glede možnosti dopolnjevanja trditev in do materialnoprocesnega vodstva s strani sodišča. Sodišče je s tem kršilo določilo 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je zamudno sodbo izdalo v nasprotju z določbami 318. člena ZPP in s tem prizadelo pravni interes tožeče stranke.
Če sodišče šteje, da je tožba premalo substancirana, ker je opis življenjskega primera premalo natančen, je taka tožba nepopolna. Vse dotlej, dokler ostaja dejstveni substrat pomanjkljiv, ne moremo govoriti o popolni tožbi.
Pojem sklepčnosti je pojem materialnega prava, vendar pa v primeru kršitve in zmotne ocene (ne)sklepčnosti seže tudi na področje procesne kršitve, konkretno v vsebino določbe 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, ki za izdajo zamudne sodbe med ostalimi pogoji zahteva tudi, da je tožba sklepčna („da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi“). Če torej nižje sodišče zmotno presodi materialnopravno vprašanje sklepčnosti tožbe, hkrati stori procesno kršitev.
Tožnici (toženki po nasprotni tožbi) sta glede dajatvenega zahtevka navadni sospornici, saj je mogoče spor zoper vsako od njiju rešiti na drugačen način (npr. če bi sodišče ugotovilo, da ena od njiju protipravno vznemirja toženca pri izvrševanju služnosti, druga pa ne). Pri takšni subjektivni kumulaciji zahtevkov mora biti v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP vrednost spora določena za vsak zahtevek posebej, torej posebej za zahtevek v razmerju do prve tožnice (prve toženke po nasprotni tožbi) in posebej za zahtevek v razmerju do druge tožnice (druge toženke po nasprotni tožbi).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – razlog ekonomičnosti – sedež in bivališče pravdnih strank – sedež pooblaščenca
V obravnavanem primeru razlogi smotrnosti terjajo prenos pristojnosti, saj je očitno za obe stranki bolj ekonomično, da se postopek, ki je šele v stadiju nastopa litispendence, opravi na sodišču, na območju katerega je tako sedež območne enote tožene zavarovalnice, na katero se spor nanaša, kot tudi stalno prebivališče tožnika in njegovega sedanjega pooblaščenca (po preklicu pooblastila tožnikovemu prvotnemu pooblaščencu odvetniku.
roki - sklepčnost tožbe - nepopolna tožba - trditveno breme - informativni dokaz - jezik v postopku - opustitev dolžnosti založitve predujma - plačilo predujma za izvedbo dokaza - dokazovanje - opustitev izvedbe dokaza - odškodninski spor - izvedenec - neupoštevanje izvedenega dokaza s strani pritožbenega sodišča - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V konkretnem primeru so bila dejstva sicer zatrjevana, pomanjkljiva pa je bila morda kvečjemu njihova konkretizacija. Če gre torej za „nesklepčnost“ zaradi premalo ali nejasno substancirane tožbe, bi moralo sodišče z njo postopati kot z nepopolno tožbo in izvesti postopek, kot ga določa 108. člen ZPP, v kolikor ne oceni, da sta tožnika svojemu trditvenemu bremenu v okviru podanih navedb zadostila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0015359
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZOR člen 339. ZLPPOD člen 9.
predlog za dopustitev revizije – obstoj sodne prakse – lastninjenje - ničnost – posebne igre na srečo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker je o identičnih pravnih vprašanjih, ki jih toženka problematizira v predlogu za dopustitev revizije, Vrhovno sodišče že zavzelo stališča in nanje odgovorilo v svoji sodbi II Ips 391/2011 z dne 19. 4. 2012, pogoji za dopustitev revizije v obravnavanem primeru niso izpolnjeni.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006083
ZKP člen 17, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 442. KZ člen 171, 171/1, 171/4. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - skrajšani postopek - navzočnost na glavni obravnavi - pogoji za sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti – opravičilo – kršitev kazenskega zakona - žaljiva obdolžitev - dokaz resničnosti - dokazno breme - načelo iskanja materialne resnice
Pri kaznivem dejanju žaljive obdolžitve je obdolženec tisti, ki mora dokazovati resničnost svojih trditev ali vsaj dokazovati, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost, sodišče pa je zavezano ugotavljati materialno resnico v zvezi z ugovori, da gre za resnično trditev.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VS0015219
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok. ZNP člen 37. ZMZPP člen 111. ZPP člen 365, 365-2.
uporaba tujega prava - mednarodna ugrabitev otrok - nezakonito zadržanje otroka - vrnitev otroka
Za odločitev v obravnavanem primeru je edino pomembno, da so po upoštevnem britanskem pravu glede na otrokovo stalno bivališče starševske pravice poverjene materi, da je bil otrok zadržan na območju R Slovenije proti njeni volji in torej nezakonito ter da otrokovo takojšnjo vrnitev nalagajo v izpodbijanem sklepu citirane konvencijske določbe – ne da bi bil hkrati ugotovljen morebitni obstoj katerih od s Konvencijo predvidenih upoštevnih ovir zanjo. Izpodbijani sklep ima namreč provizorično naravo in je namenjen preprečevanju samovolje, izdan pa je bil v postopku, ki ni predviden za razreševanje vsebinskih vprašanj o pogojih za dodelitev otroka v vzgojo in varstvo.
pooblastilo pravne osebe za vložitev revizije – brez navedbe imena podpisnika pooblastila za pravno osebo – nečitljiv podpis - zavrženje
Ker lahko pooblastilo odvetniku za zastopanje pravne osebe v sodnem postopku da le zakoniti zastopnik, pooblastitelj pa v obravnavanem primeru v pooblastilu ni navedel imena in priimka podpisnika pooblastila, je takšno pooblastilo nepopolno in se zato glede na določbo petega odstavka 98. člena ZPP šteje, da ni bilo predloženo.
ZMZ člen 23, 23-9, 52, 52-2, 53, 53-1, 75. ZUP člen 9. ZUS-1 člen 64, 64/1-3, 64/1-4, 76.
mednarodna zaščita – azil – subsidiarna zaščita – glavna obravnava v upravnem sporu – razlaga 9. člena ZUP
Določba 9. alineje 23. člena ZMZ se nanaša na to, da je treba upoštevati informacije o izvorni državi, ki so povezane izključno s konkretnim primerom in lahko vključujejo način izvajanja zakonov in drugih predpisov izvorne države. Po presoji Vrhovnega sodišča bi bilo treba upoštevati, ali v tožnikovi izvorni državi glede na njene zakone in druge predpise predstavlja udeležba na demonstracijah in spopad z varnostnimi silami, dejanje, ki povzroči preganjanje demonstrantov, in ugotoviti, kaj se lahko zgodi taki osebi glede na predpise te države. Čeprav sodišče prve stopnje v svoji odločbi formalno ugotavlja le kršitev materialnega prava, je iz razlogov izpodbijane sodbe razvidno, da je presodilo tudi, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Pritožbeni ugovor o bistveni kršitvi določb postopka o upravnem sporu v tem primeru ni utemeljen. Določbe 75. člena ZMZ ni mogoče razlagati le tako, da bi moralo sodišče v primeru, ko so v tožbi uveljavljani vsi tožbeni razlogi (ne le napake v dejanskem stanju), opraviti glavno obravnavo in na tej glavni obravnavi razčistiti tako dejanska in pravna vprašanja ter sanirati napake upravnega postopka. V obravnavanem primeru je bila ugotovljena nepravilna uporaba materialnega prava in posledično nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, zato sodišče prve stopnje ni zavezano nadomestiti vseh ugotovljenih nepravilnosti z opravo glavne obravnave.
ZZVZZ člen 1, 1/3. ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/3, 66, 262, 262/2.
začasna nezmožnost za delo – upoštevanje odločb invalidskega postopka – samostojni podjetnik
Brez priznanja pravic iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki krijejo rizik trajne okvare zdravja, oziroma dokler te pravice niso priznane v breme ZPIZ-a, socialne rizike okvare zdravja v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja na podlagi določb ZZVZZ in Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja nosi tožena stranka.
Tožnica v reviziji zatrjuje, da jo je tožena stranka umaknila s projektov oziroma premestila na drugo delovno mesto zaradi njene bolezni, medtem ko iz dejanske podlage sodbe izhaja, da razlog za odreditev delovnih nalog tožnice drugim delavcem ni bila njena odsotnost zaradi bolezni (ali drugih razlogov), pač pa dejstvo, da je bilo treba delo na projektih dokončati v predvidenih časovnih okvirih, razlog za premestitev tožnice pa je bil v tem, da delo na njenem dotedanjem delovnem mestu ni bilo več potrebno in je bilo to delovno mesto ukinjeno. Takšnih revizijskih navedb, ki so torej usmerjene le v izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja in dokazne ocene sodišča, ni mogoče upoštevati.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – diskriminacija
Ob dejstvu, da so bili ugotovljeni realni (organizacijski) razlogi za prenehanje potreb po tožničinem delu, se tožnica glede obstoja utemeljenega poslovnega razloga ni mogla uspešno sklicevati na domnevno diskriminacijo. Tudi sicer pa določbe o sistemizaciji delovnih mest (drugi odstavek 20. člena ZDR) delodajalcu omogočajo, da na delovnem mestu zaposli oziroma obdrži delavca z ustrezno stopnjo izobrazbe, kot je predvidena za takšno delovno mesto v sistemizaciji in se pri tem delavec z višjo stopnjo izobrazbe ne more sklicevati na prepovedano diskriminacijo v zvezi s to osebno okoliščino.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za odpoved – prenehanje potreb po delu
Za začetek teka šestmesečnega roka za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz šestega odstavka 88. člena ZDR je pomembna ugotovitev neracionalne organizacije in sistemizacije delovnih mest, saj je dejansko prenehala potreba po tožnikovem delu šele na podlagi ugotovitve, da tožena stranka lahko uspešno opravlja svoje naloge tudi brez njegovega dela (pa naj je šlo za podvajanje, možnost prerazporeditve tega dela na druge izvajalce, ali za ugotovitev, da naj bi bilo tožnikovo delo, ob racionalni organizaciji, nasploh nepotrebno).
Leto zavarovanja po drugem odstavku 39. člena ZPIZ-1 mora vsebovati zavarovanje za polnih šest mesecev, da se ga lahko šteje za polno leto zavarovanja pri določanju pokojninske osnove.
ZDR člen 110, 110/2. ZPP člen 95, 95/2, 339, 339/2, 339/2-14, 379, 379/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za odpoved – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pooblastilo odvetniku za vložitev revizije - pojem novega pooblastila
Čeprav je tožnica v pripravljalni vlogi z dne 1. 7. 2010 podala ugovor, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana prepozno, sodba sodišča prve stopnje glede pravočasnosti odpovedi nima razlogov. Tožena stranka je v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje uveljavljala bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar se sodišče druge stopnje do tega pritožbenega ugovora v izpodbijani sodbi ni opredelilo. Sodbi sodišč nižje stopnje torej nimata razlogov o odločilnih dejstvih v zvezi s pravočasnostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi in se zaradi te pomanjkljivosti ne moreta preizkusiti.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. ZDR člen 339, 339/2, 339/2-14, 379, 379/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja – rok za odpoved - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Ne glede na to, da je bilo vodstvo tožene stranke o tožnikovem vodenju poslov v zvezi s pripravami na izdelavo laserskih kartic sicer sproti obveščano, ne da bi se pri tem sumilo na kaznivo dejanje, je sodišče pravilno ugotovilo, da je 30-dnevni subjektivni rok za izredno odpoved pričel teči šele s seznanitvijo predsednika uprave z navedenim poročilom odvetnika, saj so znaki kaznivega dejanja bistveni element hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja v smislu določb prve alineje prvega odstavka 111. člena ZDR.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Drugi odstavek 96. člena ZDR, ki določa obveznost izdelave programa razreševanja presežnih delavcev v primeru, če v časovnem obdobju treh mesecev postane nepotrebno delo 20 ali več delavcev, pride v poštev le takrat, če obveznost izdelave programa ni podana že glede na določbo prvega odstavka 96. člena ZDR.