odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – omejitve delovne zmožnosti
Delodajalec mora pri delu upoštevati delavčevo delazmožnost, ugotovljeno na podlagi zdravstvenih pregledov v smislu določb 22. člena ZVZD, na podlagi ugotovitev osebnega zdravnika oziroma odločitev imenovanega zdravnika in zdravstvene komisije o ugotovitvi začasne nezmožnosti za delo in na podlagi dokončne odločbe zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
pravice iz invalidskega zavarovanja – invalidnost – invalidska komisija – dejansko stanje v upravnem postopku – meje sodne presoje invalidske odločbe – dejanska ugotovitev po prvostopenjski invalidski odločbi
Ker sistem invalidskih komisij (I. in II. stopnje) omogoča ugotavljanje obstoja pravno pomembnih dejstev za ugotovitev invalidnosti vse do izdaje dokončne odločbe, gre za posebnost v primerjavi z odločanjem po ZUP, na podredno uporabo katerega sicer napotuje 249. člen ZPIZ-1. Ker je možnost ugotavljanja dejanskega stanja tudi v pritožbenem postopku pri toženi stranki z opredelitvijo posebnih izvedenskih organov in sistemom le-teh v ZPIZ-1 posebej urejena, se glede tega tožena stranka neutemeljeno sklicuje na določbe ZUP.
pokojnina – pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa
Zakonodajalec je zaradi spoštovanja načela varstva zaupanja v pravo kot enega izmed načel pravne države iz 2. člena Ustave RS dolžan urediti prehodno obdobje, kadar nova ureditev posega v trajajoča razmerja oziroma upravičena pravna pričakovanja. Vrhovno sodišče se strinja s stališčem sodišča druge stopnje, da 407. člen ZPIZ-1 ni neustaven zato, ker se sklicuje na delovnopravne predpise in ne na predpise pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Neutemeljeno je tudi zatrjevanje, da je podano neskladje zakonske določbe z načelom enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS) zaradi tega, ker zakon določa pogoj, kdaj se plačilo za nadurno delo upošteva pri odmeri pokojninske osnove, in ker ne določa, da je pogoj tudi plačilo prispevkov. Prav tako ZPIZ-1 s sporno zakonsko določbo ni posegel v že pridobljene pravice, zaradi česar ni kršena prepoved povratne veljave pravnih aktov (155. člen Ustave RS).
Priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP je podan, če okoliščine objektivne narave, ki se nanašajo na očitana dejanja, kot tudi okoliščine subjektivne narave, ki zadevajo storilca, kažejo na nevarnost, da bo ponovil kaznivo dejanje, dokončal poskušeno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali razlogi, ki jih je tožena stranka uveljavljala v postopku, zadoščajo za razbremenitev njene pogodbene odškodninske odgovornosti v okoliščinah konkretnega primera.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – poziv na delo – ustrezna zaposlitev
Poziv na delo delavca že po poteku paricijskega roka po pravnomočni sodbi o nezakonitosti prejšnje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi načeloma ne more vplivati na obstoj oziroma neobstoj poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tožena stranka delavki ni bila dolžna ponujati neustrezne zaposlitve (v to kategorijo spada tudi zaposlitev za določen čas) niti zaposlitve, ki bi ustrezala tožničini kasneje pridobljeni višji izobrazbi, saj za presojo ustreznosti nove zaposlitve ni odločilna izobrazba delavca, temveč izobrazba, ki se je zahtevala za opravljanje dela po odpovedani pogodbi o zaposlitvi.
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 358, 379, 379/1. ZDR člen 4.
obstoj delovnega razmerja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba dokazne ocene pred sodiščem druge stopnje – načelo neposrednosti pred sodiščem druge stopnje – volja strank
Zaradi dokazne ocene brez obravnave in razlogov za takšno spremembo po drugi, tretji in četrti alineji 358. člena ZPP (ki jih sodišče druge stopnje ne navede in ne obrazloži) je prišlo do kršitve načela neposrednosti
Dopuščena revizija - glede vprašanja o pravilnosti stališča sodišča druge stopnje glede pravočasnosti predložitve in posledično upoštevanja pripravljalne vloge tožene stranke z dne 7. 1. 2010.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja – hujša kršitev delovnih obveznosti – ponarejanje listin – policist – pisna obdolžitev - zagovor - vabilo na zagovor - vročitev - pravica do zagovora
Tožena stranka je tožniku v skladu z drugim odstavkom 87. člena ZDR pravilno poskušala vročiti obdolžitev in vabilo na zagovor v prostorih policijske postaje. Zgolj dejstvo, da bi tožnik delo nastopil šele čez 20 minut, ne pomeni, da je bil poskus vročitve nezakonit in v nasprotju z določbami o vročanju v skladu z ZDR in ZPP.
Ob podaljšanju pripora mora sodišče opraviti ponovno presojo obstoja utemeljenega suma samo v primeru, če bi ugotovilo obstoj novih relevantnih dejstev in okoliščin.
ZDR člen 34, 34/1, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244. ZPP člen 380, 380/2.
hujša kršitev delovnih obveznosti - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Če delavec na delo ne prihaja, čeprav za to nima opravičljivega razloga, to nedvomno predstavlja hujšo kršitev pogodbene obveznosti in obveznosti iz delovnega razmerja v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožnica je bila seznanjena s tem, da od 1. 8. 2009 nima odobrenega bolniškega staleža, saj se zoper odločbo z dne 13. 7. 2009 ni pritožila, zato je ta odločba postala dokončna in s tem ji je bil bolniški stalež zaključen. To pa pomeni, da je bila z dela odsotna ne da bi za to obstajal opravičljiv, z zakonom določen razlog.
Glede na navedeno revizijsko sodišče ugotavlja, da sta sodišči nižje stopnje zmotno uporabili materialno pravo, ko sta presodili, da tožena stranka ni dokazala razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Kljub temu pa niso izpolnjeni pogoji za spremembo izpodbijane sodbe, saj sodišči druge in prve stopnje nista presojali zakonitosti odpovedi glede pogojev po prvem odstavku 110. člena ZDR, saj sta zmotno šteli, da odpovedni razlog ni bil podan.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - obseg sodnega varstva - sprejem ponudbe nove pogodbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - sklenitev nove pogodbe - ustrezna zaposlitev – krajši delovni čas – delo s krajšim delovnim časom
Ker je bil po prejšnji pogodbi o zaposlitvi dogovorjen polni delovni čas, po ponujeni pa je delovni čas polovični, je ponujena zaposlitev neustrezna.
Če delavec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi, sprejme ponudbo za sklenitev nove pogodbe, je obseg varstva omejen, ne glede na to, ali sprejme ponudbo za ustrezno ali za neustrezno delo.
Tožena stranka je ugotovila, da zaradi zmanjšanja obsega vpisa tožnikovo delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (za poln delovni čas) ni več možno, zato mu je odpovedala pogodbo o zaposlitvi in mu ponudila v podpis novo. Ker jo je tožnik podpisal, je na krajši delovni čas pristal.
URS člen 50, 52. ZPIZ-1 člen 249, 250, 251, 252, 253, 254, 255, 256, 257, 258, 259, 260, 261, 262, 263, 264. ZUP člen 238. ZDSS-1 člen 7. ZS člen 3. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenijen člen 36, 49, 51.
pravice iz invalidskega zavarovanja - invalidnost - invalidska komisija - dejansko stanje v upravnem postopku - meje sodne presoje invalidske odločbe - dejanska ugotovitev po prvostopenjski invalidski odločbi
Z opredelitvijo invalidske komisije II. stopnje v pritožbenem postopku pri toženi stranki je vzpostavljena možnost preverjanja nastanka invalidnosti glede na ugotovljeno zdravstveno oziroma medicinsko stanje zavarovanca vse do izdaje dokončne odločbe o ugotovitvi invalidnosti in pravicah na tej podlagi. To tudi ni v nasprotju z ureditvijo sodnega varstva zoper dokončno odločbo tožene stranke v sporu polne jurisdikcije. Z učinkovitostjo uveljavljanja in varstva pravic iz invalidskega zavarovanja bi bila zato nezdružljiva zgolj nadzorna vloga invalidske komisije II. stopnje v pritožbenem postopku pri toženi stranki.
Revizija se dopusti o vprašanju, glede katerih vzrokov za nastanek poškodbe blaga se lahko ladjar razbremeni odgovornosti v okviru določb 537. člena in 8. točke prvega odstavka 540. člena Pomorskega zakonika.
Dopuščena je revizija glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče smelo spremeniti izpodbijani (ugodilni) del sodbe sodišča prve stopnje v zavrnilnega, ne da bi pred tem tožečo stranko pozvalo k odpravi nesklepčnosti tožbe.
SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005330
ZPIZ-1 člen 60, 66. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 350.
invalidnost III. kategorije – kmetijska dejavnost – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obseg pritožbenega preizkusa – protispisnost – razlogi o odločilnih dejstvih
V svoji pritožbi je tožena stranka sodbo sodišča prve stopnje izpodbijala le glede na določbo tretjega odstavka 66. člena ZPIZ-1, ki je za zavarovance kmete določala, da ne pridobijo pravic na podlagi III. kategorije invalidnosti (razen če imajo pravico do dela s skrajšanim delovnim časom). Ni pa napadala presoje sodišča, da tožnik zaradi sprememb v zdravstvenem stanju (izgube očesa) ni več polno delazmožen za delo kmeta, oziroma da je njegova delazmožnost v smislu III. kategorije invalidnosti zmanjšana za manj kot 50 %. Zato je utemeljen revizijski očitek, da je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je v nasprotju z omejitvami iz 350. člena ZPP preko obsega pritožbe presodilo, da pri tožniku zaradi izgube očesa sploh ne gre za preostalo delavno zmožnost v smislu III. kategorije invalidnosti.
ZDR člen 73, 88, 88/1, 88/1-1. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 1.
sprememba delodajalca - prenos dejavnosti - ohranitev entitete - organiziran skupek virov
V obravnavanem primeru je ugotovljeno le, da družba V. d.d. opravlja podobne (ali enake) storitve, kot so se opravljale v ukinjeni enoti tožene stranke, ni pa ugotovljen noben drug kriterij, ki bi kazal na prenos gospodarske entitete oziroma organiziranega skupka virov, katerega cilj je opravljanje gospodarske dejavnosti. Zato je presoja, da do prenosa dela podjetja ni prišlo, pravilna.
Glede na dolžnost substanciranja dokaznega predloga bi tako moral tožnik, v kolikor je želel, da sodišče z njegovim zaslišanjem ugotavlja tudi obstoj vzročne zveze, to izrecno predlagati. Ker tega ni storil, sodišče tega spornega dejstva ni bilo dolžno ugotavljati z njegovim zaslišanjem, z opustitvijo izvedbe tega dokaza pa mu posledično tudi ni bila odvzeta možnost dokazovanja.
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča je treba pri določitvi višine pravične odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevati tako načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine kot tudi načelo individualizacije odškodnine. Individualne značilnosti vsakega posameznega primera torej niso nepomembne, prav zaslišanje oškodovanca pa predstavlja ključni dokaz za ugotavljanje njegove subjektivne prizadetosti.