dovoljenost revizije – odškodnina za priznanje statusa političnega zapornika – pomembno pravno vprašanje – standard natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Zgolj z navedbo, da je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbe ZPKri in ZSPOZ, ni zadoščeno standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZDen člen 25, 25/7, 44, 44/3. ZUP (1986) člen 183, 185, 185/1.
dovoljena revizija zaradi vrednosti spora – denacionalizacija – povrnitev vlaganj v nepremičnino – ugotavljanje vrednosti kmetijskih zemljišč – dokazovanje z izvedencem
Ker gre pri ugotavljanju vrednosti kmetijskih zemljišč po Odloku o ugotavljanju vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije za enostavno računsko operacijo, za katero se ne zahteva posebno strokovno znanje, izvedba dokaza z izvedencem za odločitev o tem ni potrebna. Šele če se izkaže, da je v zvezi z ugotavljanjem vlaganj potrebno izvesti dokaz z izvedencem, skladno z določbami 183. do 192. člena ZUP (1986), organ imenuje izvedenca na predlog osebe, ki uveljavlja vračilo vlaganj in ki je za izvedbo tega dokaza dolžna nositi tudi stroške.
ZGD-1 člen 5. ZSReg člen 8. OZ člen 5, 5/1, 574, 574/2.
prokura - razrešitev prokurista - sodni register - učinki vpisa in izbrisa prokure v sodni register - publicitetni učinek - pooblastilo za sklenitev pogodbe (aneksa)
Konstitutivni učinek imajo samo tisti vpisi, glede katerih je v zakonu tako izrecno določeno (npr. pridobitev lastnosti pravne osebe po določbi prvega odstavka 5. člena ZGD-1). Za vpis prokure kaj takega ni določeno. Vpis ali izbris prokurista v sodni register ima zato le publicitetni učinek.
Podlaga pogodbe je nedopustna, če je v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli. Po svoji vsebini je podlaga glavni namen oziroma razlog sklenitve pogodbe.
Ker ni obravnavalo navedb tožeče stranke v njenem odgovoru na pritožbo, je sodišče druge stopnje ostalo stranki dolžno odgovor na njene trditve, da tisto, za kar je investitor bremenil toženo stranko, ni imelo zveze z zamudo tožeče stranke. S tem je kršilo določbe 22. in 25. člena Ustave, kar se v tem pravdnem postopku kaže kot bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP: tožeči stranki s takšnim ravnanjem ni bila dana možnost vsebinskega obravnavanja njenega odgovora na pritožbo pred sodiščem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – VARSTVO KONKURENCE – PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE
VS4002016
ZVK člen 10, 11. ZPP člen 286, 286/1, 339, 339/1, 347, 347/2, 347/3.
varstvo konkurence - zloraba prevladujočega položaja na trgu – telefonija - zavrnitev dostopa do omrežja – dostop do internetnih vozlišč - obstoj tehničnih omejitev – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - reševanje pritožbe - obveznost opraviti glavno obravnavo pred sodiščem druge stopnje – navedba stranskega intervenienta – izrek odločbe Urada za varstvo konkurence – določitev časovnega obdobja kršitve v izreku odločbe
Obveznost določitve časovnega obdobja kršitve iz 10. in 11. člena ZVK v izreku odločbe ne izhaja iz določb v času odločanja Urada veljavnega ZVK niti iz določb tedaj veljavnega Zakona o upravnem postopku. V konkretni zadevi opredelitev časovnega obdobja kršitve ni takšnega pomena, da brez navedbe te okoliščine v izreku odločbe kršitvenega ravnanja ne bi bilo mogoče časovno določiti. Že sam opis kršitvenega ravnanja namreč omogoča določitev časovnega obdobja, ki se je upoštevalo pri določitvi relevantnega trga in pri presoji obstoja prevladujočega položaja podjetja na trgu.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - TELEKOMUNIKACIJE
VS2006123
ZP-1 člen 156, 156-1. ZEKom člen 22, 24, 141, 147, 151, 151/1-2, 151/1-5, 151/2.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – pravna opredelitev - naložitev, sprememba, ohranitev ali razveljavitev obveznosti operaterjem s pomembno tržno močjo – obveznost zagotavljanja enakega obravnavanja – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
V postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ne morejo biti predmet (ponovnega) ugotavljanja okoliščine, povezane z izpolnjevanjem obveznosti, povezanih z zagotavljanjem enakega obravnavanja oziroma konkretno zagotavljanje samostojnega širokopasovnega dostopa. Okvir presoje Vrhovnega sodišča je vsebina pravnomočnih odločb.
finančni leasing – spor z mednarodnim elementom – uporaba slovenskega prava – uporaba tujega prava - avstrijsko pravo – sedež lasingodajalca
Stranski spora se v pogodbi nista izrecno sporazumeli o uporabi prava. Vendar pa posebni okoliščini obravnavanega primera (Splošni pogoji tožnice za odobritev financiranja najema avtomobilov, imenovani „Pogodba o najemu za Slovenijo“, in spolnitveni kraj) bolj kot na uporabo avstrijskega prava napotujeta na uporabo slovenskega prava.
Razmerje iz pogodbe o leasingu je sicer najtesneje povezano s pravom države, kjer je sedež leasingodajalca. Ta je namreč tisti, ki je dolžan opraviti karakteristično izpolnitev (prepustiti rabo določene stvari proti plačilu).
Na uporabo slovenskega prava kaže tudi okoliščina, da sta se stranki med postopkom ves čas (toženka še v reviziji) sklicevali na slovenske zakone.
ZP-1 člen 156, 156-4. ZZZiv člen 5, 5-23, 11, 45, 46a, 46a/1-6, 46a/3.
reja živali - opustitev fizičnega varstva psa - nevaren pes
Opis prekrška (storilčev pes je pritekel na lokalno cesto, kar pomeni, da na javnem mestu ni bil na povodcu) ne vsebuje opisa zakonskega znaka „nevarnega“ psa, vsebuje pa vse zakonske znake prekrška po 6. točki prvega odstavka 46. a člena ZZZiv (ki določa, da se z globo od 200 do 400 EUR kaznuje posameznik, ki ne zagotovi fizičnega varstva psa v skladu s tretjim odstavkom 11. člena tega zakona).
veterinarska koncesija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – ni po vsebini zadeve – procesna predpostavka za obnovo upravnega postopka – zelo hude posledice - pričakovanje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na strani revidenta.
Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja, če pravno vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve.
Pridobitev koncesije na podlagi javnega razpisa je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev ter meril, in kot tako zgolj pričakovanje. Ob takih okoliščinah pa zelo hudih posledic za prijavitelja ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.
Informativni dokazi v pravdnem postopku niso dovoljeni. Novejši pogledi zagovarjajo izjemo od načelne prepovedi informativnih dokazov, predvsem tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena. Vendar pa za takšno situacijo v obravnavanem primeru ne gre. Iz navedb toženke namreč ne izhaja, da bi bila dejstva v zvezi z nastalo škodo in njeno višino zunaj toženkinega zaznavnega območja, tako da teh dejstev ni poznala ali jih ni mogla spoznati. Spoznala bi jih lahko tudi s pomočjo pred pravdo pridobljenega izvedenskega mnenja, ki bi se štelo kot del njene trditvene podlage.
načelo enakega varstva pravic – načelo kontradiktornosti – pravica do pritožbe – obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
Na pritožbene navedbe, ki opozarjajo na vidike pravne in dejanske narave, ki bi utegnili vplivati na pravilnost in zakonitost prvostopenjske sodbe, podprte pa so z argumenti, glede katerih se sodišče prve stopnje še ni decidirano opredelilo, je v izpodbijani sodbi drugostopenjsko sodišče odgovorilo z golim povzemanjem obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje in s sklicevanjem nanjo. To pa ne zadošča. Drugostopenjsko sodišče je z golim sklicevanjem na argumente sodišča prve stopnje ostalo tožeči stranki dolžno odgovor na številne relevantne pritožbene navedbe. S tem je kršilo določbe 22. in 25. člena Ustave, kar se v tem pravdnem postopku kaže kot bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP: tožeči stranki s takšnim ravnanjem ni bila dana možnost vsebinskega obravnavanja njene pritožbe pred sodiščem.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006088
ZP-1 člen 55, 155. ZVCP-1 člen 233, 233/1. URS člen 29.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - dokazni predlog
Navedba storilke v zahtevi za sodno varstvo, da bo pri določno navedenih osebah možno preveriti in potrditi, da na dan storitve prekrška ni bila na kraju storitve, izpolnjuje zahteve glede oblikovanja dokaznega predloga, zaradi česar jo je mogoče šteti kot materialnopravno relevanten (zatrjevanje alibija) in v zadostni meri konkretiziran dokazni predlog za zaslišanje teh oseb.
ZPP člen 5, 287, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
načelo enakega varstva pravic – načelo kontradiktornosti – opredelitev sodišča do trditev pravdne stranke – dokaz z izvedencem – zavrnitev dokaznega predloga – obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče prve stopnje je dokaze z listinami, ki naj bi potrjevale relevantne tožbene navedbe, izvedlo, ni pa se opredelilo do teh navedb. S tem je kršilo pravico tožeče stranke, da se v postopku izjavi (5. člen ZPP). Tej pravici stranke namreč ustreza obveznost sodišča, da se do navedb stranke, če so dopustne in za zadevo relevantne, ter če niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli. S takšnim ravnanjem je sodišče storilo tudi kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ob tem pa poseglo tudi v ustavno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Enako kršitev je storilo sodišče druge stopnje, ki ni odgovorilo na pritožbeni očitek glede te kršitve. Neizvedba dokaza z izvedencem brez ustrezne utemeljitve predstavlja kršitev drugega odstavka 287. člena ZPP. Tudi ta določba je izpeljava načela kontradiktornosti: ustavna zahteva je, da sodišče zavrnitev dokaznega predloga stranke obrazloži.
ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 17/3, 25, 25/2. ZFPPIPP člen 51, 52/1, 121, 121/1.
spor o pristojnosti – stečajni postopek – krajevna pristojnost - ustalitev pristojnosti – sedež stečajnega dolžnika
Za presojo pristojnosti za odločanje v stečajnem postopku, ki se ravna po sedežu dolžnika, je praviloma odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za začetek stečajnega postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – dvom v nepristranskost sodišča – poznanstvo med zakoncem stranke v postopku in sodniki pristojnega sodišča – zakonec stranke v postopku kot nekdanji sodnik pristojnega sodišča
Okoliščina, da je bila žena tožene stranke sodelavka večine sodnikov na sodišču, ne predstavlja tehtnega razloga za prenos pristojnosti.
spor o pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine – pristojnost po razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti
Določbo 40.c člena ZIZ je treba razlagati tako, da se nanaša zgolj na prvo ugotavljanje pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Po morebitni razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi s strani sodišča, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe, se zadeve zato ne vrača v reševanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani (COVL), ampak je še naprej podana pristojnost sodišča, ki je potrdilo o pravnomočnosti razveljavilo.
veterinarska koncesija – pravočasnost tožbe – tožba vložena in naslovljena na upravni organ – pravni pouk – nevednost ali očitna pomota
Če odločba tožene stranke vsebuje pouk o pravnem sredstvu, o roku, v katerem ga je treba vložiti, in o tem, kam ga je treba vložiti, in če je vloga, ki je bila sodišču odstopljena kot tožba, naslovljena in vložena pri upravnem organu, njene vložitve pri upravnem organu ni mogoče pripisati nevednosti ali očitni pomoti tožeče stranke v smislu tretjega odstavka 29. člena ZUS-1. Tožba zoper takšno odločbo, ki je na pristojno upravno sodišče prispela po izteku roka za njeno vložitev, je zato prepozna.