ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-3, 204, 204/3. ZPP člen 108, 380, 380/2. ZDSS-1 člen 41.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za odpoved – trajajoča kršitev - pravica do zagovora – poprava tožbe – rok za sodno varstvo – rok za vložitev tožbe
Če v smislu tretje alineje prvega odstavka 111. člena ZDR delavec najmanj 5 dni zaporedoma ne pride na delo, in o razlogih za svojo odsotnost ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti, gre za trajajočo kršitev, ki traja vse dokler se delavec ne javi na delu oziroma o svoji odsotnosti delodajalca ne obvesti. Pri takšni kršitvi pa subjektivni rok za izredno odpoved ne more poteči, dokler kršitev traja.
Če tožnik pred odpovedjo za toženo stranko ni bil dosegljiv, le-tej ne bo mogoče očitati kršitve pravice do zagovora.
TELEKOMUNIKACIJE - VARSTVO KONKURENCE - UPRAVNI SPOR
VS4002114
ZUS-1 člen 19. ZPOmk-1 člen 16.
telekomunikacije - udeleženci postopka - postopek sodnega varstva pred Uradom za varstvo konkurence - zahteva za priznanje položaja stranke
Pri obravnavi zahteve za priznanje položaja stranke v tem postopku sodnega varstva je bistveno, da predlagateljici v postopku pred Uradom Republike Slovenije za varstvo konkurence ni bil priznan status stranke udeleženke. Predlagateljica sama navaja, da zahteve za stransko udeležbo v roku 30 dni od relevantne objave sklepa niti ni podala, saj je pričakovala uvedbo postopka zaradi kršitve 102. člena PDEU zoper tožečo stranko pred Evropsko komisijo. S tem pa je predlagateljica izgubila procesno možnost priznanja statusa stranske udeleženke (že) v upravnem postopku pred toženo stranko, kar pa posledično vpliva tudi na njeno pravico do udeležbe v tem postopku (prvi odstavek 19. člena ZUS-1 v zvezi s šestim odstavkom 143. člena ZUP in tretjim odstavkom 16. člena ZPOmK-1).
Sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe ugotavlja, da je tožnik resda kršil formalno navodilo imenovanje zdravnice glede ravnanja v času bolniškega staleža, ob zaključku obrazložitve svoje sodbe pa ugotavlja, da njegova ravnanja nimajo narave kršitve staleža bolnih. Sodišče druge stopnje pa v izpodbijani sodbi ugotavlja, da tožniku ni mogoče očitati niti kršitve formalnega navodila iz odločbe, čeprav iz odločbe imenovane zdravnice z dne 16. 8. 2007, ki je veljala do 15. 9. 2007 in se nahaja med prilogami v spisu, jasno izhaja, da mora tožnik mirovati doma in čeprav sodišče ugotavlja, da se je tožnik dne 14. 9. 2007 vozil in dalj časa hodil po mestu po privatnih opravkih. Tako so razlogi sodbe sodišča prve stopnje sami s sabo v nasprotju, zaključek sodišča druge stopnje pa je v nasprotju z bistveno listino v spisu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI
VS3005329
ZPP člen 370, 370/3, 371, 371/1.
razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
V čem naj bi bilo materialno pravo ob ugotovljenem dejanskem stanju zmotno uporabljeno, tožnik ne obrazloži. Revizija izhaja iz predpostavke, da dejansko stanje ni bilo oziroma ni bilo popolno ugotovljeno in da bi bila odločitev sodišča drugačna, če ne bi bilo izvedeniško mnenje strokovno nepopolno, neobjektivno in nepravilno. Vendar zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni dovoljen revizijski razlog.
ZDR člen 83, 83/4, 84. ZDSS-1 člen 34. ZPP člen 258, 286b.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – obvestilo o nameravani odpovedi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izvajanje dokazov - neizvedba dokaza - zaslišanje stranke
Vloga in pomen sindikata je v primeru odpovedi iz poslovnega razloga omejena na nasprotovanje odpovedi, vendar tega nasprotovanja delodajalec ni dolžan upoštevati.
Kot izhaja že iz sodbe sodišča prve stopnje, tožnica „niti ni izkazala, da je članica sindikata,“ zaradi česar si v primeru predhodnega obvestila o nameravani odpovedi iz poslovnega razloga ne bi mogla zagotoviti niti splošnega nasprotovanja sindikata. Posledično ni mogoče šteti, da odsotnost obvestila pred odpovedjo predstavlja kršitev, ki bi utemeljila nezakonitost odpovedi.
ZPIZ-1 člen 123, 123/4, 423, 423/1. ZPIZVZ člen 5, 5/3.
bivši vojaški zavarovanec – vdovska pokojnina – sorazmerni del vdovske pokojnine
Šele z novelo ZPIZVZ-B, ki je pričela veljati 11. 4. 2009, je bila tudi upravičencem po tem zakonu priznana pravica do vdovske pokojnine in na podlagi izrecne določbe (novega) tretjega odstavka 5. člena ZPIZVZ tudi do dela vdovske pokojnine po pokojnem zavarovancu ali uživalcu pravic po ZPIZ-1. Vendar, kot je pravilno pojasnilo že sodišče druge stopnje, je tožnikov položaj drugačen, saj je upoštevajoč določbo 423. člena ZPIZ-1 imel po pokojni ženi, ki je bila uživalka starostne pokojnine po splošnih predpisih, priznano vdovsko pokojnino že od 4. 8. 1997 in je na podlagi četrtega odstavka 123. člena ZPIZ-1 lahko, neodvisno od uveljavitve novele ZPIZVZ-B, uveljavil novo pravico – delno vdovsko pokojnino.
Glede na predhodni tek postopka, ki je bil ob materialnem procesnem vodstvu sodišča in zatrjevanju strank usmerjen v način vožnje in tehnično brezhibnost vozila, se teža tovora ni izkazovala za relevantno, zato tožena stranka s predložitvijo listine o teži vozila ni bila prekludirana.
S tem, ko sta sodišči prve in druge stopnje odločitev oprli na nezatrjevana dejstva, sta kršili določbo 7. člena ZPP, kar je lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – izbira presežnega delavca – zmanjšan obseg dela - diskriminacija
To, da je tožena stranka obdržala na delu invalida, ki uživata posebno varstvo (ne sicer absolutno, vendar pa tako, ki terja posebne postopke v skladu s prvim odstavkom 116. člena ZDR in 102. členom ZPIZ-1) ne pomeni diskriminatornega ravnanja. Zato odločitev, kateremu izmed treh delavcev na delovnem mestu „referent za nego vozil 1“ bo odpovedala pogodbo o zaposlitvi, na zakonitost individualne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne vpliva.
ZDR člen 72, 118. ZGD-1 člen 10. ZPP člen 380, 380/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovodna oseba – razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – izredna odpoved delavca
„ZDR ne definira podrobneje poslovodnih oseb. Konkretna opredelitev teh oseb je odvisna od statusne oblike delodajalca, izhaja pa iz predpisov, ki posamezne statusne oblike urejajo. Tožena stranka je delniška družba, zaradi česar se v konkretnem primeru uporabljajo določbe ZGD-1. Zakon v krog oseb, za katere velja 72. člen ZDR, ne vključuje vodilnih delavcev, ki so sicer glede svojih pristojnosti zelo blizu poslovodnim osebam (vendar pa ne opravljajo poslovodske in zastopniške funkcije), čeprav zakon v določenih drugih primerih zanje – tako kot za poslovodne osebe – predvideva določena odstopanja od splošne zakonske ureditve (npr. pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas). Funkcija poslovodje pri povezani družbi ne pomeni, da je bil tožnik poslovodna oseba tudi v razmerju do tožene stranke.“
Ob pravnomočni odločitvi, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi njegove izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 7. 2008, to je še v odpovednem roku po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožene stranke z dne 13. 6. 2008, je odpadla tudi pravna podlaga za odločitev sodišča o prenehanju pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča (118. člen ZDR), torej tudi, da bi bilo tožniku namesto reintegracije k toženi stranki sploh mogoče priznati odškodnino.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog – pisno opozorilo
Tožena stranka pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožnice ni pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve. Tako predhodno pisno opozorilo je pogoj za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid - rok za odpoved – mnenje komisije
Sodišči nižje stopnje sta pri presoji pravočasnosti odpovedi upoštevali šest-mesečni rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter pravilno šteli, da je rok pričel teči šele od pridobitve mnenja Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPIZ-1 člen 39, 44, 409. ZDO-82 člen 34. ZDO člen 33. ZDR-77 člen 74.
odmera pokojnine – pokojninska osnova – dopolnilno delo pri drugem delodajalcu – obračun prispevkov
ZDO/82 ne predstavlja pravne podlage za neobračun prispevkov od dopolnilnega dela. Med ZDO/82 in ZDO/88 glede plačevanja prispevkov ni posebne razlike, saj je v 33. členu ZDO/88 še vedno predvidena posebna stopnja republiškega davka od osebnega dohodka delavcev (tako, da je skupna stopnja davkov in prispevkov višja od skupne stopnje davkov in prispevkov od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za polni delovni čas), z edino razliko, da je ta posebna stopnja predvidena za osebni dohodek za delo preko polnega delovnega časa - brez ločevanja na delo, ki traja preko polnega delovnega časa pri istem oziroma drugem delodajalcu (kot to izhaja iz 34. člena ZDO/82).
V zvezi z zastopanjem tožene stranke v sodnem sporu je že sodišče druge stopnje pravilno ugotovilo (in jasno obrazložilo), da je namen določbe 11. točke drugega odstavka 339. člena varstvo stranke in da v primeru, če tudi eventualno nepravilno zastopana stranka v sporu uspe, ni potrebe po njeni zaščiti, zato te kršitve ne more uveljavljati njen nasprotnik.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - napačen pravni pouk
Zaradi napačnega pravnega pouka (pritožbe zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi ZDR ne predvideva) tožena stranka ni bila dolžna odložiti izvršitve odpovedi. Prav nasprotno – če bi to storila, bi povzročila nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 14, 14/3, 79, 204, 204/3. ZPP člen 274, 274/1.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - izpodbojnost - rok - zavrženje tožbe
Na podlagi tretjega odstavka 204. člena ZDR pravica zahtevati ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma preneha v 30 dneh, odkar se je izvedelo za kršitev, in po tretjem odstavku 14. člena ZDR v vsakem primeru v roku enega leta od sklenitve sporazuma.
Ker v obravnavanem primeru ni izkazano, da računi, na podlagi katerih je revident odbijal vstopni DDV, temeljijo na dejanskih poslovnih dogodkih, je pravilna in zakonita odločitev davčnih organov, da mora revident plačati obračunani DDV, pri tem pa za odločitev ni pomembno, ali so bili izdajatelji računov „missing traderji“ ali ne.
poslovna odškodninska odgovornost – kršitev pogodbe iz mandatnega razmerja – odškodninska odgovornost odvetnika zaradi neuveljavljanja pobotnega ugovora – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – določljivost škode
Tožniku sta postala postala znana obstoj in višina materialne škode najpozneje z vročitvijo sodbe sodišča prve stopnje, ko mu je posatalo znano, da sodišče ni prejelo ugovora o pobotanju pred pravdo in da njegov zagovornik ni uveljavljal pobotanja v pravdi in ni vložil nasprotne tožbe. V izreku te sodbe je navedeno, da mora plačati glavnico 676.616 tolarjev z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 2. 1993 do plačila in pravdne stroške 478.508 tolarjev. Tedaj je bila premoženjska škoda znana, znan je bil tudi povzročitelj, kateremu je toženec odpovedal pooblastilo za zastopanje in tedaj bi tožnik lahko zahteval odškodnino.
odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - nesreča pri delu – zdrs na oljnem madežu – deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - soprispevek oškodovanca – povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah
Ob ugotovitvi, da je delodajalec ravnal krivdno, ker dotrajanih strojev ni nadomestil in ob ugotovitvi, da je bilo čiščenje stroja prav naloga tožnice, da je bila z razmerami dobro seznanjena in bi morala biti bolj pazljiva pri gibanju okrog stroja, je pravilna odločitev, da je s 40 % sama prispevala k nastanku škode.