sporazum o delitvi zapuščine – pravna narava dednega dogovora, ki je del sklepa o dedovanju – učinek sodne poravnave – izpodbijanje sodne poravnave - zavrženje tožbe
Dedni dogovor, ki je vnešen v sklep o dedovanju, ki ima vse učinke sodne poravnave, se zato izpodbija s tožbo za razveljavitev sodne poravnave. Nova ureditev v ZPP torej ne dopušča vložitve tožbe za izpodbijanje sodne poravnave po rokih iz OZ in izven razlogov, ki jih dopušča ZPP.
POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0015475
Direktiva 1999/44 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. 5. 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in s tem povezanih garancijah člen 3, 3/6. OZ člen 458, 458/3, 459, 459-3. ZVPot člen 20, 37, 37/2-3, 37/4.
potrošniška prodajna pogodba - garancija za brezhibno delovanje stvari - obvezna garancija - razveza pogodbe - zahteva za zamenjavo stvari - nepomembna napaka - klikanje sklopke
Tožnikov avtomobil nedvomno ima hibo, pomanjkljivost. Vendar sodeč po dejanskih ugotovitvah nižjih sodišč ta ni takšne narave, da bi lahko imela za posledico odstop od prodajne pogodbe in kondikcijo plačane kupnine. Dejstvo, da zaradi pokanja oziroma klikanja sklopke ne trpita ne uporabnost ne varnost avtomobila in je sporno vozilo mogoče brez težav uporabljati v skladu z njegovim namenom, razkriva, da gre za malenkostno, nepomembno napako oziroma neskladje s pogodbo. Tovrstne napake pa v skladu z načelom de minimis non curat lex kljub eventualnim nevšečnostim, ki jih utegnejo povzročiti, nimajo vpliva ne na veljavnost prodajne pogodbe ne na zahtevke, ki bi temeljili na njeni razvezi.
izločitev v korist potomcev - izročilna pogodba - denarni zahtevek - zastaranje verzijskega zahtevka
Pravica na podlagi 32. člena ZD se rodi šele po smrti zapustnika, zato jo potomec lahko uveljavlja le v primeru, ko zapustnik ob smrti premoženje še ima. Zapustnik pa lahko do svoje smrti samostojno razpolaga s premoženjem. Gre torej za pravico, ki jo potomec lahko uveljavlja le do tistega premoženja, ki ga zapustnik ob smrti še ima, nikakor pa ne do premoženja, ki je bil predmet izročilne pogodbe.
Potomec lahko izjemoma, ko ugotovitev solastninskega deleža ni smiselna, ali če so razmere takšne, da bi bila določitev ustreznega dela v naravi gospodarsko nesmotrna, zahteva vrednost deleža, ki bi ga lahko izločil, v denarju in s tem povzroči civilno delitev. Ker pa je potomčeva denarna terjatev lahko zgolj posredna posledica pravice iz 32. člena ZD, ne pa izvirna oblika te pravice, mora potomec, ki takšen zahtevek uveljavlja, zato, da se tak zahtevek loči od verzijskega zahtevka, navesti dejstva, iz katerih sledi, da uveljavlja zahtevek po 32. členu ZD, in okoliščine, zaradi katerih zahteva izplačilo v denarju. Če tožnik tega ne stori, potem se takšen zahtevek ne obravnava kot zahtevek po 32. členu ZD, ampak kot navaden obligacijskopravni, ki zastara v petih letih.
dovoljenost revizije - davek na dodano vrednost - neizkazanost poslovnih dogodkov - missing trader - pomembno pravno vprašanje - nekonkretizirano pravno vprašanje - splošno vprašanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ne gre za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve, če se vprašanje nanaša na enega od razlogov izpodbijane odločbe, ki pa ni nosilni razlog za takšno odločitev. Rešitev takega vprašanja na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati. Ni pomembno pravno vprašanje, če je zastavljeno na splošni ravni in odgovor nanj, ki ne more biti drugačen kot splošen, v ničemer ne bi prispeval k pravni varnosti, enotni uporabi prava ali razvoju prava preko sodne prakse. Pomembno pravno vprašanje mora biti zastavljeno natančno in konkretno, navedeno mora biti pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, mora pa biti tudi na kratko obrazloženo, zakaj naj bi prvostopenjsko sodišče to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka morajo biti opisane natančno in konkretno, na enak način pa je treba izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če to ni, se revizija zavrže kot nedovoljena.
Udarec, ki je bil tako močan, da je prizadel oškodovankino telesno celovitost, pomeni tudi ogrožanje njene varnosti v smislu prvega odstavka 135. člena KZ-1.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 71, 71/2, 93, 93/1. ZPP člen 339, 339/2-14. ZUP člen 247, 247/2.
dovoljena revizija – obrazložitev sodbe – sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih - razlogi v nasprotju s podatki spisa - bistvena kršitve določb postopka v upravnem sporu – ugoditev reviziji
Če se izpodbijana sodba sklicuje na razloge v odločbah upravnih organov, ti razlogi pa so nejasni ali pa jih sploh ni, gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.
ZOR člen 103. OZ člen 86. ZZPS člen 1, 2, 2/1-2, 4.
denacionalizacija - promet z nepremičninami – prepoved razpolaganja z nepremičninami, za katere obstaja dolžnost vrnitve - ničnost – prodajna pogodba
Pravilno je stališče nižjih sodišč, da je bilo stanovanje, glede katerega obstaja možnost vrnitve v denacionalizacijskem postopku, prodano v času veljavnosti ZZPS. ZZPS je v 4. členu določal, da je nična pogodba o prometu z nepremičninami, ki je sklenjena v nasprotju s tem zakonom. Prepoved prometa po določbah tega zakona je bila z novelo ZZPS podaljšana do uveljavitve Zakona o denacionalizaciji.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev - izločitev tožilca - zahteva za izločitev - navzočnost na glavni obravnavi - navzočnost tožilca - nedovoljen dokaz - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno delovanje - delovanje v pravnem prometu - tajno opazovanje - sodna kontrola - izločitev dokazov - navidezni odkup - začasna odložitev odvzema prostosti - popolna rešitev predmeta obtožbe - obtožnica - kršitev kazenskega zakona - neupravičen promet s prepovedanimi drogami - izvršitvena dejanja - stek izvršitvenih dejanj - hudodelska združba
Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ne vzpostavlja fikcije, po kateri bi bilo treba šteti, da državni tožilec ni navzoč na glavni obravnavi v času, ko je na njej zaslišan kot priča. Lahko pa bi zaslišanje državnega tožilca na obravnavi predstavljalo (relativno) kršitev 4. točke 39. člena ZKP, ki se v skladu s prvim odstavkom 44. člena ZKP smiselno uporablja tudi za državnega tožilca.
Procesna sankcija (izločitev dokazov, pridobljenih na podlagi prikritega ukrepa tajnega delovanja) je glede na določbo četrtega odstavka 154. člena ZKP predvidena le za primer, če daljšega izvajanja ukrepov zunajobravnavni senat ni preveril. V primeru ko ga je preveril, vendar po preteku roka iz četrtega odstavka 154. člena ZKP, pa mora obramba izkazati vpliv kršitve na zakonitost odločitve senata (gre torej le za relativno kršitev).
S tem, ko je tajni policijski delavec sklenil pogodbo s študentskim servisom ter se preko študentske napotnice zaposlil na okrajnem sodišču, ni bila kršena določba 5. točke petega odstavka 155.a člena ZKP, saj se to določilo nanaša na udeležbo tajnega policijskega delavca v pravnem prometu z osumljencem, ki vsaj v določeni meri predstavlja poseg v njegovo zasebnost, obenem pa ne gre za izvajanje samostojnih prikritih preiskovalnih ukrepov navideznega odkupa, navideznega sprejemanja oziroma dajanja daril ali podkupnine.
dokazovanje – trditveno in dokazno breme – dokazni predlog za vpogled v spis Državnega tožilstva – razpravno načelo – informativni dokaz
Kadar gre za dokazni predlog z vpogledom v drug spis, mora stranka v prvi vrsti opredeliti listine, ki naj se jih vpogleda in določno navesti tudi, kaj se s tem dokazuje in kako bo izvedba tega dokaza vplivala na rezultat postopka. Z drugimi besedami, navesti mora t.i. dokazni stavek. Če dokazni predlog (ali njegova dopolnitev) glede slednjega ni ustrezno substanciran, strankine aktivnosti ne more nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo pravdnega postopka.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – odločanje o pravici ali obveznosti – višina davčne osnove
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 se nanaša na odločanje o pravici ali obveznosti, izraženi v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici: do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih), ali pri obveznosti: plačati določen znesek. Ugotovitev višine davčne osnove ne predstavlja odločitve o obveznosti stranke, zato ni pravno relevantna okoliščina v smislu določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Glede na določbo 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 revidentka dovoljenosti revizije v tem upravnem sporu ne more izkazovati z morebitnim vplivom izpodbijane odločitve na odmero davka od dobička v naslednjih davčnih obdobjih, ki niso predmet tega upravnega spora.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 43. ZASP člen 147.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - položaj stranskega udeleženca - že rešeno pravno vprašanje - pravni interes imetnika avtorske in sorodnih pravic - postopek izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
O vprašanju pravnega interesa imetnikov pravic v postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče v sodbi X Ips 161/2011 z dne 30. 11. 2011, in sicer, da imetnik avtorske in sorodnih pravic v postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje nima položaja stranskega udeleženca, od tega stališča pa izpodbijana sodba sodišča prve stopnje ne odstopa. Ker vprašanje, ki ga izpostavlja revidentka v reviziji, predstavlja že rešeno pravno vprašanje, se po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ne šteje za pomembno pravno vprašanje (odločba Vrhovnega sodišča X Ips 435/2007 in ostale).
nelegalna gradnja – inšpekcijski ukrep - začasna odredba – težko popravljiva škoda
Ker tožnik ni navedel dejstev in okoliščin, s katerimi bi utemeljil nastanek in višino škode, je bila zahteva za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrnjena.
molk drugostopenjskega organa – nov (nadomestni) sklep prvostopenjskega organa – pravni interes za tožbo zaradi molka organa
Davčni organ prve stopnje je pred odločitvijo sodišča prve stopnje o tožbi zaradi molka drugostopenjskega organa na podlagi 242. člena Zakona o splošnem upravnem postopku sam odločil o pritožbi in izdal nov sklep o davčni izvršbi, s katerim je (v celoti) nadomestil svoj sklep, v zvezi s katerim je bila vložena tožba zaradi molka drugostopenjskega organa.
Z
oper nov izdani upravni akt je bila dovoljena pritožba in tožnik je tako pritožbo tudi vložil (tožena stranka je še ni obravnavala). V taki procesni situaciji pa tožnik po presoji Vrhovnega sodišča nima več pravnega interesa za tožbo zaradi molka organa.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – gradnja na tujem svetu – vlaganja v nepremičnino – izgradnja nove stvari – adaptacija nepremičnine
Za pridobitev (so)lastninske pravice z vlaganji niso relevantna kakršnakoli vlaganja, temveč je treba zgraditi novo stvar. Sodišči prve in druge stopnje sta na podlagi navedene sodne prakse pravilno uporabili pravni standard spremembe stavbe ali drugega objekta (gradbeni objekt) na toženkinem zemljišču, ko sta ugotovili, da tožnika s svojimi vlaganji (četudi bi se izkazala za resnična), nista zgradila nove stvari, temveč je šlo za adaptacijo, obnovitvena dela ter vlaganja, ki so bila namenjena vzdrževanju in prilagoditvi stanovanja osebnim potrebam tožnikov in njunega sina.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnika – pravno stališče sodnika iz drugega spora
Stališče sodnika, ki ga je zavzel v neki drugi prejšnji zadevi ni razumna podlaga za dvom v nepristranskost tega sodnika, kaj šele v nepristranskost sodišča.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 40c, 40c/1, 40c/3.
spor o pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine – razveljavitev klavzule o izvršljivosti – odločitev o dovolitvi izvršbe - COVL
Iz besedila tretjega odstavka 40.c člena ZIZ in splošnega pravila v prvem odstavku 40.c člena izhaja, da je zakonodajalec hotel doseči, da sodišča ne bi po prejemu predloga za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti, tudi kadar je ta neutemeljen, izvršilnih spisov takoj vrnila COVL Okrajnega sodišča v Ljubljani, ampak le takrat, ko bo to sodišče tudi že ugotovilo, da je predlog utemeljen.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZV-1 člen 74, 74/1, 209, 209/1, 210, 211, 216.
dovoljenost revizije – vodno soglasje - ni pomembno pravno vprašanje – jasno zakonsko besedilo – vprašanje, ki v teoriji in praksi ne sproža posebnih dilem – instrukcijski rok za izdajo izvršilnih predpisov – veljavnost predpisov lokalnih skupnosti jedro : Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident. Ker je na vprašanje, ki ga izpostavlja revident v reviziji in se nanaša na razlago 216. člena ZV-1 v zvezi s 74. členom ZV-1 glede uporabe Odloka o varstvenih pasovih vodnih virov pri Brestovici pri Komnu, mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila ZV-1 (74., 209. in 216. člen) ter se nanaša na razlago pravnega instituta oziroma pojma instrukcijskega roka, ki v teoriji in praksi ne sproža posebnih dilem, to vprašanje po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (odločba Vrhovnega sodišča X Ips 774/2008 in ostale) ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Sankcija za neplačilo zavarovalne premije po OZ pa ni več (avtomatično, ex lege) prenehanje zavarovalne pogodbe, temveč le prenehanje zavarovalničine obveznosti, da izplača v pogodbi dogovorjeno zavarovalnino ali odškodnino. Zavarovalna pogodba še vedno velja in se (lahko) s poznejšim plačilom zapadle premije (skupaj z zamudnimi obrestmi) zavarovalno kritje ponovno vzpostavi, lahko pa zavarovalnica v primeru neplačila premije od zavarovalne pogodbe odstopi.