zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - novo pooblastilo - začasni zastopnik - pogrešana (odsotna) stranka
Institut začasnega zastopnika je namenjen varstvu nasprotne stranke. Odvetnik, ki vloži revizijo v imenu pogrešane stranke, zato tega, da ni predložil novega pooblastila, ne more opravičevati s strankino odsotnostjo in s sklicevanjem na institut začasnega zastopnika.
ZPP člen 107, 107/3, 339, 339/1, 370, 370/1-1, 370/2. ZOR člen 256, 256/2. ZM člen 16.
relativna kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje - izpolnitev obveznosti iz vrednostnega papirja - menica - ugovor zoper podlago temeljnega pravnega posla
Možnost ponarejanja listine pri njenem fotokopiranju je toženec v pritožbenem postopku uveljavljal le v okviru pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Revizijsko poudarjanje te možnosti, tokrat v okviru zatrjevanja procesne kršitve, pomeni nedovoljen revizijski razlog, ker relativna procesna kršitev pred sodiščem prve stopnje, ki ni bila uveljavljana v pritožbenem postopku, ni dovoljen revizijski razlog.
Sodišči sta lahko obravnavali toženčev ugovor proti temeljnemu pravnemu poslu, ki je bil podlaga njegove menične zaveze, ker sta pravdni stranki v meničnem razmerju trasant in remitent.
ničnost - skupno premoženje - zastava - razpolaganje z deležem na skupnem premoženju - določen ali nedoločen delež na premoženju
Predmet obremenitve z zastavno pravico ni bil nedoločen delež na skupnem premoženju, marveč določen delež na nepremičnini. Tak posel pa ne povzroča pravne negotovosti in zato ni ničen. Za presojo ničnosti pravnega posla namreč ni pomembno, kakšen je resnični stvarnopravni status nepremičnine, marveč to, kakšna je vsebina pogodbe.
dokazovanje - prepoznava predmetov in oseb - prepoznava osumljenca po fotografijah na policiji - sodna prepoznava nedovoljen dokaz
Če sodišče v kazenskem postopku zasliši pričo o tem, kako je potekala prepoznava osumljenca po fotografijah na policiji, je dokaz izpovedba priče, ne pa listina, ki jo je sestavila policija.
Za osebe, ki kot potencialni upravičenci do denacionalizacije ne predložijo potrdil, da so bili po 9.5.1945 vpisani v državljansko knjigo na podlagi Zakona o državljanstvu FLRJ (ZDrž), se državljanstvo ugotavlja v postopku po 3. odstavku 63. člena ZDen. Pri tem se uporablja ZDrž z novelami. Za osebe nemške narodnosti, ki so na dan 4.12.1948 (uveljavitev novele ZDrž 1948) bivale v tujini, velja zakonska domneva nelojalnosti, lahko pa dokazujejo nasprotno. Za osebo nemške narodnosti se štejejo tudi člani Kulturbunda in optanti za nemški rajh.
Ni dopustna obnova postopka zaradi razloga iz 1. točke 1. odstavka 85. člena ZUS - nova dejstva in novi dokazi, kadar sodišče ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, ker to omejitev določa 2. odstavek tega člena.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - retroaktivna uporaba Zakona o državljanstvu FLRJ - članstvo v Kulturbundu - nemška narodnost - domneva nelojalnosti - dokazovanje lojalnosti
Članstvo v Kulturbundu predstavlja zavestno odločitev osebe, da se pred ali po okupaciji Slovenije s strani nemškega rajha odloči za članstvo v organizaciji, v katero so se lahko vključevale praviloma le osebe nemške narodnosti (po rodu ali na podlagi osebne opredelitve) in katere ključni namen je bil uresničevanje nemške raznarodovalne politike do Slovencev. Zato se je za potrebe postopka po 3.odstavku 63.člena ZDen v upravno sodni praksi uveljavilo stališče, da je članstvo v Kulturbundu dokaz nemške nacionalnosti. Zakonsko domnevo o nelojalnosti lahko stranke v postopku izpodbijajo in dokazujejo lojalno ravnanje. Dokazovanja lojalnosti pa ni mogoče graditi na morebitni odsotnosti podatkov o nelojalnem ravnanju, temveč je treba ponuditi navedbe in dokaze o ravnanju, ki izkazujejo lojalnost oziroma izkazati druge okoliščine, ki prepričljivo nasprotujejo domnevi nelojalnosti.
Tožnikovo zatrjevano preganjanje, ne dosega preganjanja, ki se je uveljavilo kot standard v ustaljeni upravno sodni praksi. Zato bi tožena stranka lahko zavrnila tožnikovo prošnjo na tej pravni podlagi (2. alinea 2. odstavka 35. člena ZAzil) in ne na podlagi notranje razselitve (4. alinea 2. odstavka 35. člena ZAzil).
azil - pospešeni postopek - očitno neutemeljena ponovna prošnja - preprečitev odstranitve iz Republike Slovenije in lažni razlogi
Tožnik je med prvotnim azilnim postopkom samovoljno zapustil azilni dom in je bil zato ta postopek ustavljen. Ko je bil deportiran iz Francije v Slovenijo, je po prekrškovnem postopku in dva dni po nastanitvi v centru za tujce zaradi odstranitve iz Slovenije vložil ponovno prošnjo za azil, v kateri je navajal, da je bil v izvorni državi preganjan zaradi članstva v stranki, katere imena ni niti ponovil dvakrat enako.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - retroaktivna uporaba Zakona o državljanstvu FLRJ - nemška narodnost - članstvo v Kulturbundu - domneva nelojalnosti - dokazovanje lojalnosti
Za odločanje o jugoslovanskem državljanstvu v zvezi s 3.odstavkom 63. člena ZDen ni pomembno, ali se je obravnavana oseba na podlagi osnovnega besedila ZDrž (1945) štela za jugoslovansko državljanko. Pravno pomembno dejstvo v tem postopku je, da obravnavana oseba ni bila vpisana v državljansko knjigo na podlagi ZDrž (1945 in 1948), in da se zaradi okoliščin, pomembnih za odločanje o državljanstvu po 2. odstavku 35. člena ZDrž, ne more šteti za jugoslovansko državljanko za potrebe denacionalizacije Pri tem pa se je v upravno-sodni praksi, ki jo je potrdilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, ustalilo stališče, da se za osebe nemške narodnosti štejejo tudi osebe, ki so bile članice Kulturbunda ali so optirale za nemško narodnost ali so na drug način izrazile pripadnost nemški narodnosti. Prav tako se je v upravno-sodni praksi ustalilo stališče, da za bivanje v tujini na dan 4.12.1948 ni pomembno, ali so take osebe v tujino odšle prostovoljno, ali pa so bile izseljene. Glede nelojalnosti pa se je na podlagi določbe 3. odstavka 63. člena ZDen, po kateri nelojalnosti v tem postopku ni mogoče ugotavljati, na podlagi odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-23/93 z dne 20.3.1997 (Uradni list RS, št. 23/97), ustalilo stališče, da pri osebah, pri katerih sta izpolnjena prva dva pogoja iz 2. odstavka 35. člena ZDrž, obstoji zakonska domneva nelojalnosti in da mora lojalnost izkazati stranka.
ZDen člen 9, 9/1, 9/2, 62, 62/2, 63, 63/3.ZDRS člen 39. ZDrž (1948) člen 35, 35/1, 35/2.
denacionalizacija - državljanstvo - predhodno vprašanje - retroaktivnost - kulturbund - zakonska domneva nelojalnosti - optiranje za nemško narodnost
Novela ZDrž (1948) se za odločanje v postopku denacionalizacije uporablja na podlagi ZDen in ZDRS. Stališče, da je ustavno dopustno, da je ZDen določil tudi uporabo novele ZDrž (1948) v postopkih ugotavljanja jugoslovanskega državljanstva v zvezi s 3. odstavkom 63. člena ZDen, je zavzelo že Ustavno sodišče RS v svoji odločbi, št. U-I-23/93 z dne 20.3.1997 (Uradni list RS, št. 23/97). Za osebe nemške narodnosti se štejejo tudi osebe, ki so bile članice Kulturbunda ali so optirale za nemško narodnost ali so na drug način izrazile pripadnost nemški narodnosti. Domneve o nelojalnosti ni mogoče izpodbiti s sklicevanjem na morebitno odsotnost podatkov o nelojalnem ravnanju, temveč mora stranka ponuditi navedbe in dokaze o ravnanju, ki izpričujejo lojalnost oziroma izkazati druge okoliščine, ki prepričljivo nasprotujejo domnevi nelojalnosti.
lokacijsko dovoljenje - odmik od posestne meje - dovoljen manjši odmik - soglasje mejaša - nastanek škode
Kadar je v Odloku o ureditvenem načrtu določeno, da je odmik od posestne meje praviloma 4 metre, lahko upravni organ oceni, da je glede na urbanistične pogoje možna gradnja tudi z manjšim odmikom. Za takšno odločitev ni potrebno soglasje mejaša, saj v Odloku ni določeno, da je v primeru manjšega odmika, gradnja dopustna le na podlagi soglasja mejaša. V takem primeru, gradnja ne bi bila dopustna, če bi mejaš izkazal, da mu bo zaradi dovoljene gradnje nastala škoda, kar pa tožnik ni izkazal.
ZDen člen 9, 9/1, 9/2, 62, 62/2, 63, 63/3.ZDRS člen 39. ZDrž (1948) člen 35, 35/1, 35/2.
denacionalizacija - državljanstvo - Kulturbund - optiranje za nemško narodnost - zakonska domneva nelojalnosti - dokazno breme
Glede na določbe ZDen in ZDrž je treba v postopkih ugotavljanja državljanstva po 3. odstavku 63. člena ZDen za osebe, za katere vlagatelji ne predložijo potrdila, da so bile vpisane v državljansko knjigo na podlagi ZDrž, najprej ugotoviti, kakšne narodnosti so bile. Če se ugotovi, da so bile nemške narodnosti, je treba ugotoviti, ali so na dan uveljavitve ZDrž (1948), to je 04.12.1948,živele v tujini. Če so, je podana tudi zakonska domneva, da so bile nelojalne proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ in da so se pregrešile zoper svoje državljanske dolžnosti.
azil - očitno neutemeljena prošnja - ponovna uvedba kazenskega postopka kot grožnja preganjanja v izvorni državi - ocena možnosti kršitve človekovih pravic in temeljnih procesnih jamstev v kazenskem postopku
Da tožniku v izvorni državi domnevno grozi ponovna uvedba kazenskega postopka, ne pomeni, da je v izvorni državi preganjan. V primeru zatrjevanja kršitve človekovih pravic v zvezi s kazenskim postopkom je potrebno napraviti oceno možnosti kršitve človekovih pravic v zvezi s kazenskim postopkom v izvorni državi in oceno tveganja za kršitev temeljnih procesnih jamstev v kazenskem postopku.
ZUS člen 59, 59/1, 73.ZGO-1 člen 191, 191/2, 217. ZGO člen 33a.
enotno dovoljenje za gradnjo - gradnja na tujem zemljišču in v nasprotju z izdanim dovoljenjem - pristojnost inšpekcije in sodišča splošne pristojnosti
Za odločitev v zadevi je pravno pomembno pravno in dejansko stanje v času izdaje upravnega akta. Ker sta investitorja izkazala pravico graditi na zemljiščih, ki so navedena v enotnem dovoljenju za gradnjo, pritožnik z ugovori gradnje na tujem zemljišču in povzročanjem škode, v tem postopku presoje zakonitosti izdanega dovoljenja, ne more uspeti.
enotno dovoljenje za gradnjo - presoja zakonitosti - ločenost postopka izdaje dovoljenja in inšpekcijskih postopkov - pritožbeni ugovori v zvezi z izvedbo del
Ker je predmet presoje v tem upravnem sporu le zakonitost izdanega enotnega dovoljenja za gradnjo, ni mogoče presojati pritožbenih ugovorov, ki se nanašajo na Odlok o ureditvenem načrtu in na gradbena dela, ki se bodo na podlagi spornega enotnega dovoljenja za gradnjo izvajala oziroma jih je investitor morda že izvedel.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - gospodarski spor
Vrednost spornega predmeta je enaka vrednosti glavnice (39. člen ZPP), to je 1.876.609,33 SIT. Ker ne dosega mejne vrednosti za dovoljenost revizije, revizija ni dovoljena.