Glede na to, da je stranka vloženo izredno pravno sredstvo umaknila, je sodišče, ki o njem še ni izdalo odločbe (drugi odstavek 334. člena ZPP v zvezi s 383. členom ZPP), ugotovilo dovoljeno razpolaganje tožene stranke in o reviziji ne bo odločalo.
izredna omilitev kazni - nove olajševalne okoliščine - rojstvo otroka
Rojstvo otroka utemeljuje ugoditev zahtevi za izredno omilitev kazni, drugih, v zahtevi uveljavljenih, a neizkazanih okoliščin pa sodišče ni moglo upoštevati.
postopek o prekršku - zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenec za vložitev
Storilec ni naveden kot upravičenec, ki sme v zadevah o prekršku vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, zato pravice do vložitve tega izrednega pravnega sredstva nima.
Pri kaznivem dejanju izsiljevanja je lahko grožnja usmerjena neposredno na oškodovanca ali pa na osebe, ki so oškodovancu blizu in neugodnost, ki bi ji lahko bila prizadeta, lahko bistveno vpliva na samega oškodovanca pri njegovi odločitvi, ali bo nekaj storil. Če tako dejanje storita dva storilca, pa je tudi popolnoma irelevantno, kateri od njiju je oškodovancu ali njemu bližnjim osebam grozil.
Pri presoji ponovitvene nevarnosti je tudi pomembno, kdaj so bila kazniva dejanja razsojena, zaradi ugotovitve, da do sedaj končani kazenski postopki obsojenca niso odvrnili od storitev novih kaznivih dejanj. Sodišče je ugotovilo, da je pripor neogiben za varnost ljudi, pri čemer pa je utemeljilo tudi ugotovitev, da je podano sorazmerje med posegom v obdolženčevo pravico do osebne svobode na eni in zagotavljanjem varnosti ljudi na drugi strani.
razlogi za zahtevo za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prosta presoja dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - dokazi v korist obdolženca
V obsojenčevi zahtevi za varstvo zakonitosti nakazovana kršitev pravice do obrambe ni konkretizirana, saj obsojenec ne navaja nobenih konkretnih podatkov za nobeno osebo, katere zaslišanje naj bi mu sodišče onemogočilo oziroma zavrnilo, zato s takšnimi nedoločenimi navedbami oseb, katerih zaslišanje naj bi sodišče obrambi ne dopustilo, vložnik ne more uspeti.
Obsojenec z navedbami, da je glede na vse izvedene dokaze njegova kazenska odgovornost izpodbita, uveljavlja kršitev kazenskega zakona. Takšne navedbe predstavljajo nestrinjanje obsojenca z dokazno oceno. Po vsebini takšne navedbe ne pomenijo kršitve kazenskega zakona, temveč pomenijo izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, ki ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sorodstveno razmerje stranke z nekdanjo predsednico sodišča
Domnevnega daljnega sorodstvenega razmerja predlagateljev s sedaj že bivšo predsednico Okrajnega sodišča v Radovljici, ki sploh ne odloča v konkretni zadevi, ni mogoče subsumirati kot pravni standard "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugega tehtnega razloga - udeležba sodnice pristojnega sodišča kot dedinje v zapuščinskem postopku
Zaposlitev sodnika pri sodišču, ki je krajevno pristojno za zapuščinsko zadevo, v kateri je sodnik dedič, je lahko razlog za delegacijo.
povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - poravnava - zavrnitev poravnalne ponudbe
Samo dejstvo razžalitve, kakršnega sicer neko družbeno okolje sprejema kot razžalitev, "prizadetega" pa to ne moti tako močno, da bi duševno trpel, ne more utemeljevati denarne odškodnine.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - bivališče pravdne stranke - izločitev sodnika
Bivanje ene od strank na območju drugega sodišča se obravnava pri reševanju vprašanja krajevne pristojnosti, kar pa je omejeno na začetno fazo pravdnega postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sorodstveno razmerje stranke z uslužbenko sodišča
Sorodstvenega razmerja prvega in drugega toženca z uslužbenko okrajnega sodišča, ki je krajevno pristojno za odločanje v zadevi ni mogoče subsumirati pod pravni standard "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP.
Sodišče lahko ugotavlja obstoj ponovitvene nevarnosti tako, da upošteva, da je podan utemeljen sum, da je osumljenec storil večje število kaznivih dejanj, ne glede na to, da za ta dejanja ne teče enoten postopek.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS18021
ZAzil člen 27, 27/5. ZUS člen 34, 34/1-4, 73.
azil - omejitev gibanja - pravni interes
Ker je obdobje, za katerega je bilo prosilcu za azil omejeno gibanje, poteklo pred odločitvijo prvostopnega sodišča o njegovi tožbi zoper sklep o omejitvi gibanja, je prvostopno sodišče odločilo pravilno in zakonito, ko je tožbo zavrglo zaradi pomanjkanja prosilčevega pravnega interesa.
državljanstvo RS - pridobitev z izredno naturalizacijo - diskrecijska pravica Vlade RS
Ali je za sprejem določene osebe v državljanstvo RS podan nacionalni interes, ugotavlja po predhodnem mnenju resornega organa Vlada RS. Glede tega ima absolutno diskrecijsko pravico, in ji odločitve ni treba obrazložiti. Zato tudi odločba tožene stranke ne vsebuje razlogov za neobstoj nacionalnega interesa in tega tudi ne more presojati sodišče v upravnem sporu.
ZAzil člen 34, 34/1-2, 35, 35/1-1. ZUS člen 60, 60/3.
azil - ponovljeni postopek - seznanitev prosilca z dokazi o objektivnem stanju v izvorni državi glede krvnega maščevanja
Tožena stranka je v skladu s stališčem sodišča prve stopnje v ponovljenem postopku izvedla redni ugotovitveni postopek in napravila novo dokazno oceno glede tožnikovih navedb o ogroženosti zaradi krvnega maščevanja. Ker je pri tem ugotovila, da tožnik dobro pozna albanska tradicionalna pravila glede krvnega maščevanja na Kosovu, seznanitev tožnika z objektivnim stanjem niti ni bilo potrebno. Mnenje mednarodne sodnice in sodna praksa Vrhovnega sodišča Velike Britanije pa tudi nista dokaza, s katerima bi bilo treba tožnika seznaniti pred odločitvijo tožene stranke, temveč sta zgolj dodatna argumenta, da objektivni obstoj krvnega maščevanja na Kosovu še ni razlog za priznanje azila prosilcu, še ne izkaže obstoja subjektivnih okoliščin, da mu grozi krvno maščevanje.
Za odločanje o tožbah zoper dokončne upravne akte je v upravnem sporu na prvi stopnji pristojno Upravno sodišče RS, zato se je Vrhovno sodišče, ob primerni uporabi določb ZPP, izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo v reševanje pristojnemu Upravnemu sodišču..
azil - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja
V pospešenem azilnem postopku se lahko odloči že na podlagi prošnje za azil, če je podan kateri izmed pogojev, določenih v 2.odstavku 35.člena Zazil. Zatrjevano izsiljevanje denarja od tožnika, ker je priložnostni muzikant, ni bilo osnovano na podlagi narodnosti, vere, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini in tožnik tega maltretiranja ni prijavil policiji, zato je pravilni zaključek sodišča, da tožniku v izvorni državi ne grozi preganjanje.
azil - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja
Če je iz prosilčeve prošnje za azil očitno, da mu v izvorni državi ne grozi preganjanje v smislu Zakona o azilu, se njegova prošnja zavrne kot očitno neutemeljena v tako imenovanem pospešenem azilnem postopku.
Iz listine, ki jo je sestavila tožena stranka sama, je mogoče nedvoumno razbrati, da je razumela svoj dolg kot obstoječ. To za posredno pripoznavo dolga zadošča.