PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - ZAPOSLOVANJE
VS2005702
ZP-1 člen 156, 156-1. ZZZPB člen 73.
obstoj prekrška – opravljanje dejavnosti brez koncesije
Ker se je po pravnomočnosti izpodbijane odločbe o prekršku ugotovilo, da je pravna oseba v letu 2006 imela sklenjeno koncesijsko pogodbo, ki ji je dovoljevala opravljati dejavnost posredovanja začasnih in občasnih del osebam s statusom dijaka ali študenta, je sodišče odločbo spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper pravno osebo in zoper odgovorno osebo pravne osebe ustavilo.
ZZZPB člen 56, 59.ZS člen 3. Pravilnik o štipendiranju (1991) člen 8, 9. Odlok o valorizaciji katastrskega dohodka in o določitvi količnikov za valorizacijo katastrskega dohodka za leto 1991 (1990) člen 2.
Tožnik tudi ob upoštevanju koeficienta iz leta 1990 ne bi dosegal cenzusa za odmero štipendije. Šele z mejnim koeficientom 99,52 oziroma koeficientom 99 bi se izenačil oziroma spustil pod 110 % zajamčenega osebnega dohodka (oziroma 7.810 SIT). Prav zaradi tega ni utemeljen zaključek o njegovem neenakopravnem obravnavanju.
Določilo prvega odstavka 82. člena Zakona o zasebnem varovanju, na podlagi katerega je sicer Zbornica RS za zasebno varovanje ter na njem temelječega Pravilnika, tožniku izdala potrdilo o preizkusu znanja za varnostnika, se za tožnika ne more uporabiti, saj se nanaša le na novozaposlene delavce in ne na delavce, ki na dan uveljavitve tega zakona že opravljajo delo varnostnika.
zaposlovanje - uvrstitev v evidenco brezposelnih oseb - lastnik podjetja - zajamčeno nadomestilo osebnega dohodka
Po določbi 16. člena ZZZPB se je štel za brezposelno osebo iskalec zaposlitve, ki ni lastnik ali solastnik podjetja, v katerem je v zadnjem koledarskem letu pred prijavo za iskanje zaposlitve ustvaril dohodek, s katerim se lahko preživljala, s tem da ustvarjeni dohodek letno ne sme biti nižji od zajamčenega nadomestila osebnega dohodka. Ker je bila tožnica v zadnjem koledarskem letu pred prijavo za iskanje zaposlitve lastnica (aktivnega) podjetja in je v letu 1996 dobila izplačano plačo, s katero se je lahko preživljala in ki je bila tudi višja od zajamčenega nadomestila osebnega dohodka, ni bilo potrebno ugotavljati še dohodka podjetja samega.
vrnitev denarnega nadomestila za brezposelnost - ustavitev lastnega podjetja - zaposlitev v lastnem podjetju - načelo vestnosti in poštenja - pacta sunt servanda
Po 27. členu ZZZPB za primer brezposelnosti in po pogodbi bi moral tožnik prejeti kot enkratno nadomestilo za brezposelnost vložiti v materialno osnovo dela v podjetje A.E. d.o.o. in se v tem podjetju zaposliti, pa ni storil ne enega ne drugega. Zaradi takšne kršitve pogodbe je bila tožeča stranka upravičena zahtevati vrnitev danega tako na podlagi pogodbe, kakor tudi na podlagi zakona zavrne.
ZZZPB člen 56, 56/2, 59, 59/1. ZDSS člen 5, 5/1.ZPP člen 19, 23. ZUS člen 73.
stvarna pristojnost - republiška štipendija
Ker iz vsebine določb ZZZPB (2. odstavek 56. člena in 1. odstavka 59. člena) izhaja, da gre za socialne kriterije, ki pogojujejo dodelitev republiške štipendije, predstavlja le-ta za upravičenca socialni prejemek. V sporih o pravici do socialnih prejemkov pa je po 4. točki 1. odstavka 5. člena ZDSS pristojno odločati socialno sodišče.
Za spore o pravici do in iz zavarovanja za primer brezposelnosti je stvarno pristojno socialno sodišče, torej tudi za spor o črtanju konkretne osebe iz evidence iskalcev zaposlitve.
ZZZPB člen 1, 1/3, 19, 21, 32, 32/1-2.ZUP člen 8, 8/1, 143, 242, 243, 245.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - kršitve pravil postopka
Če organ druge stopnje postopek dopolnjuje in iz predloženih spisov izhaja prav to, gre za situacijo, ki jo ureja 242. člen ZUP, ne pa 243. člen. Ne na podlagi 242. člena in ne na podlagi 243. člena ZUP pa drugostopni organ ne more na novi pravni podlagi, ki ni obstajala v času odločanja na prvi stopnji, zahtevka, ki je bil zavrnjen na prvi stopnji, na novo zavrniti, če nima za to izrecne podlage v zakonu.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - valorizacija
Če v stvari ni pravnomočne odločbe, potem tudi ne more iti za njeno spremembo v smislu določbe 415. člena prejšnje ustave in zato tudi ni pravne podlage, da se strankina zahteva zavrže kot prepozno vložena.
Delavec, ki je po sporazumnem prenehanju delovnega razmerja za nedoločen čas sklenil delovno razmerje za določen čas, ima po prenehanju tega razmerja pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, razen, če je bilo razmerje za določen čas sklenjeno v nasprotju z delovnopravno zakonodajo oz. z namenom pridobiti denarno nadomestilo.
Ustava SRS (1974) člen 415.ZZZPB člen 24.ZUP člen 213.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - valorizacija
Če v konkretnem primeru ni pravnomočne odločbe o valorizaciji denarnega nadomestila med brezposelnostjo, potem tudi ne more iti za njeno spremembo v smislu določbe 415. člena prejšnje ustave iz leta 1974. Zato tudi ni pravne podlage, da se strankina zahteva zavrže kot prepozno vložena.
Ustava SRS (1974) člen 415.ZZZPB člen 24.ZUP člen 213.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - valorizacija
Če v konkretnem primeru ni pravnomočne odločbe o valorizaciji denarnega nadomestila med brezposelnostjo, potem tudi ne more iti za njeno spremembo v smislu določbe 415. člena prejšnje ustave iz leta 1974. Zato tudi ni pravne podlage, da se strankina zahteva zavrže kot prepozno vložena.
Ustava SRS (1974) člen 415.ZZZPB člen 24.ZUP člen 213.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - valorizacija
Če v konkretnem primeru ni pravnomočne odločbe o valorizaciji denarnega nadomestila med brezposelnostjo, potem tudi ne more iti za njeno spremembo v smislu določbe 415. člena prejšnje ustave iz leta 1974. Zato tudi ni pravne podlage, da se strankina zahteva zavrže kot prepozno vložena.
Ustava SRS (1974) člen 415.ZZZPB člen 24.ZUP člen 213.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - valorizacija
Če v konkretnem primeru ni pravnomočne odločbe o valorizaciji denarnega nadomestila med brezposelnostjo, potem tudi ne more iti za njeno spremembo v smislu določbe 415. člena prejšnje ustave iz leta 1974. Zato tudi ni pravne podlage, da se strankina zahteva zavrže kot prepozno vložena.
Zahteva tožnika za izplačilo razlike (poračuna) valoriziranega denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ima materialnopravno podlago v 24. členu zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, v procesnopravnem pogledu pa v 45. členu istega zakona in ni omejena z roki iz 415. člena ustave iz leta 1974 v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS, s katero je odpravilo sklepe pristojnih organov o valorizaciji denarnih nadomestil.
Sklenitev delovnega razmerja za določen čas sama po sebi ne pomeni, da obstoji razlog za odklonitev pravice do denarnega nadomestila po 1. alinei 19. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Glede na to, da je tožnica kot solastnica skupne obratovalnice prenehala opravljati dejavnost in sklenila delovno razmerje za določen čas, je odločitev o priznanju denarnega nadomestila za primer brezposelnosti pomembno, ali je tožnica tako ravnala z namenom, da bi izigrala predpise oz. si na ta način pridobila pravico do denarnega nadomestila.
ZUP člen 144, 144/1.ZZZPB člen 42, 42/2, 42/5. ZUS (1977) člen 62.
molk organa druge stopnje - prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja - denarno nadomestilo med brezposelnostjo
Tožena stranka v določbi 1. odstavka 144. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), po kateri je predhodno vprašanje tako vprašanje, da brez njegove rešitve ni mogoče rešiti same stvari in je samostojna pravna celota, ki spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa, ni imela podlage za prekinitev postopka, ampak bi morala odločiti o pritožbi upoštevajoč ustrezne določbe zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. l. RS št. 5/91 in 12/93, v nadaljevanju: ZZZPB), ki je pravna podlaga za priznanje pravice do denarnega nadomestila. Iz predloženih upravnih spisov je razvidno, da prvostopni organ navaja kot pravno podlago za zavrnitev zahtevka za denarno nadomestilo 3. odstavek 1. člena ZZZPB, kot dejansko podlago pa nezakonitost delodajalca. Toda navedena določba ne daje podlage za tako odločitev, razloga "nezakonitost delodajalca" pa ne poznata 1. in 2. odstavek 19. člena ZZZPB, ki taksativno določata primere, kdaj zavarovanec ne more uveljaviti pravice do denarnega nadomestila. Določba 3. odstavka 1. člena ZZZPB je le splošna določba, da se z zavarovanjem za primer brezposelnosti zavarovancem zagotavljajo pravice za čas, ko so brez svoje krivde ali proti svoji volji brez zaposlitve, in pravice v primeru, ko postane njihovo delo nepotrebno.