Tožnik in delodajalka sta se z dodatkom k pogodbi o sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas sporazumela, da se delovno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas, spremeni v delovno razmerje za določen čas do določenega dne, ko mu preneha delovno razmerje. Navedeni dodatek (aneks) k pogodbi je voljno ravnanje pogodbenih strank, katerega edini predmet dogovora je bil rok, do katerega bo tožnik v delovnem razmerju. Kako sta pogodbeni stranki poimenovali svoj sporazum, za odločitev o stvari ni pomembno. Iz sporazuma, ne glede na to, ali se imenuje aneks k pogodbi ali kako drugače, je razviden jasen, nedvoumen namen, da tožniku preneha delovno razmerje določenega dne, ki je bilo do sklenitve aneksa sklenjeno za nedoločen čas.
Če tujemu državljanu po izteku roka za izplačevanje denarnega nadomestila (manj kot 3 leta do upokojitve) ni mogoče zagotoviti zaposlitve zato, ker nima delovnega dovoljenja, ne pridobi pravice do podaljšanega izplačevanja denarnega nadomestila.
Delovno razmerje za določen čas preneha s potekom časa, zato prenehanja delovnega razmerja za določen čas ni mogoče enačiti s prenehanjem delovnega razmerja po sporazumu z delodajalcem (prva alinea 1. odstavka 19. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, Ur.l. RS, št. 5/91, 17/91 in 12/92), še zlasti ne v primeru, če delavec pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi nima možnosti izbire med delovnim razmerjem za določen čas in delovnim razmerjem za nedoločen čas.
zavarovanje za primer brezposelnosti - denarna pomoč med brezposelnostjo
Število družinskih članov je odločilna dejanska okoliščina, ki mora biti razvidna iz odločbe, ker v nasprotnem primeru ni mogoče preizkusiti, ali je bil zakon pravilno uporabljen.
delovno dovoljenje - splošni in posebni pogoji za zaposlitev tujca
Od kandidata za zaposlitev se lahko zahteva izpolnjevanje le tistih pogojev, ki jih je delodajalec navedel v prijavi prostega delovnega mesta pri Zavodu za zaposlovanje.
Pisna potrjena izjava delavca med poskusnim delom, da ne želi več delati, ima enake učinke kot pisna izjava delavca po 1. alinei 1. odstavka 19. člena zakona. Zato ni upravičen do izplačila preostanka nadomestila po 33. členu zakona, ker mu je delovno razmerje prenehalo na njegovo željo in ne zaradi poteka časa.
Delovno razmerje za določen čas preneha s potekom časa. Zato le-tega ni mogoče izenačiti s prenehanjem delovnega razmerja po sporazumu z delodajalcem, ki ima za posledico izgubo pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.
osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas - pogoji
Državljani druge republike nekdanje SFRJ, ki na dan uveljavitve zakona o zaposlovanju tujcev ni bil v R Sloveniji v delovnem razmerju za nedoločen čas, ne more dobiti osebnega delovnega dovoljenja za nedoločen čas, ne glede na to, iz kakšnih razlogov ni bil v delovnem razmerju.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o štipendiranju (1992) člen 28a.
republiška štipendija
Za štipendista, ki je prejemal republiško štipendijo in je zaključil srednješolski program, za katerega je prejemal štipendijo, da ponovno prosi za republiško štipendijo za šolanje na fakulteti, se ne uporablja premoženjski cenzus iz 28.a člena pravilnika o štipendiranju.
osebno delovno dovoljenje - pogoji za pridobitev delovnega dovoljenja - delovno razmerje za nedoločen čas
Če tožnik ni v delovnem razmerju za nedoločen čas, glede na določbo 2. odstavka 23. člena ZZZPB ne izpolnjuje enega od bistvenih pogojev za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja za nedoločen čas.
osebno delovno dovoljenje - prekluzivni rok - posebni pogoji
Irelevantno je, iz kakšnih razlogov je tožnik zamudil prekluzivni zakonski rok za vložitev zahteve za izdajo osebnega delovnega dovoljenja pod posebnimi pogoji, ki so veljali za državljane drugih republik nekdanje SFRJ.
ZZZPB člen 235, 240, 240/1, 240/2.ZUP člen 244, 244/2, 263, 263/2.
razlogi - odločanje o pritožbi - sprememba odločbe v škodo stranke - republiška štipendija - spor o višini
Ko odloča o pritožbi organ druge stopnje, ne more spremeniti odločbe prve stopnje v škodo pritožnika po 2. odstavku 244. člena ZUP v zvezi z 2. odstavkom 263. člena ZUP, če ugotovi, da prvostopni organ ni pravilno in popolno ugotovil dejanskega stanja v zadevi. Kršitev, ki izhaja iz nepravilno oz. nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, namreč ni očitna kršitev materialnega zakona.
ZZZPB člen 31, 35, 36, 37, 78.ZOR člen 279, 279/1, 394. ZUS (1977) člen 62.
denarna pomoč - neplačana denarna pomoč - zamudne obresti - izpodbijana odločba po sodbi tega sodišča
Od zapadlih občasnih denarnih dajatev denarne pomoči ne tečejo zamudne obresti, ker zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti tega ne določa.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - oseba zaposlena v JA kot upravičenka do nadomestila - razlogi za odklonitev
Tisti, ki mu je prenehalo delovno razmerje v JA, ni upravičen do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ker po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti nima statusa zavarovanca. JA namreč ni navedena med osebami, ki zagotavljajo sredstva za dejavnost zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti.
osebno delovno dovoljenje - rok za vložitev zahteve
Devetdesetdnevni rok iz 3. odstavka 23. člena zakona o zaposlovanju tujcev je materialni prekluzivni rok. Če je tožnik zamudil ta rok za pridobitev delovnega dovoljenja, ne more uspeti s tožbo.
brezposelnost - denarno nadomestilo med brezposelnostjo - pravica vojaških oseb JLA do nadomestila - pogoji
Aktivne vojaške osebe po prenehanju službe v JLA nimajo statusa zavarovanca po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in zato nimajo pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo po tem zakonu.
denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - pravica vojaških oseb do nadomestila - pogoji
Aktivne vojaške osebe po prenehanju službe v JLA nimajo statusa zavarovanca po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in zato nimajo pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
Niti zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91 in 12/92), niti kakšen drug zakon ne daje podlage za začasno priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Zakon pri določanju pogojev za pridobitev te pravice ne razlikuje med zakonitim in nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja, saj zakonito prenehanje predpostavlja. V primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ima zavarovanec zagotovljeno sodno varstvo po delovnopravnih predpisih, s tem pa posredno tudi socialno varnost.
Pogoji za pridobitev delovnega dovoljenja so v zakonu o zaposlovanju tujcev (Uradni list RS, št. 33/92) določeni kumulativno. Tožnik nima prav, ko meni, da za pridobitev delovnega dovoljenja za nedoločen čas zadošča že to, da ima v Sloveniji več kot 23 let delovne dobe.