SZ-1 člen 87. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 18.
javni razpis - neprofitno stanovanje - oddaja neprofitnega stanovanja v najem
Tožnica na dan objave javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem ni imela začasnega bivališča v materinskem domu na območju E. in zato ne izpolnjuje pogojev za uvrstitev na prednostno listo.
SZ-1 člen 87. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 5, 9, 20.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - dohodek gospodinjstva - dobiček od prodaje vrednostnih papirjev
Dobiček, dosežen s prodajo vrednostnih papirjev, po pogojih javnega razpisa iz dohodkov gospodinjstva ni izvzet. Obenem je po določbah ZDoh-2 kot dohodek iz kapitala nedvomno vir dohodnine, zato ni podlage za to, da se ga (kot dohodek) ne upošteva pri odločanju, oziroma, da se pri odločanju v razpisnem postopku ne upoštevajo dokazila, ki se predložijo v tej zvezi.
SZ člen 2, 2/1, 2/2, 3, 3/1, 3/2, 5, 11. ZUS-1 člen 64, 64/4.
ugotovitev statusa prostora - stanovanje - primerno stanovanje - vezanost upravnega organa na stališče sodišča - pravni interes za vodenje upravnega postopka
Razlogov, zakaj je dal prednost namembnosti, ki bi izhajala iz morebitnega upravnega akta, v primerjavi z dejansko uporabo prostorov, upravni organ v obrazložitvi ni navedel, kar bi bilo nujno glede na stališče sodišča v prejšnji sodbi, da iz zakonske ureditve v SZ ne izhaja, da bi se za opredelitev prostorov kot stanovanja zahtevali akti pristojnih organov.
Ker se po določbi 1. odstavka 2. člena SZ prostori, ki so stanovanje, lahko nahajajo tudi v drugi (nestanovanjski) zgradbi, razumevanje stanovanja po SZ ni odvisno od namembnosti, ki jo za samo stavbo določa morebitna upravna odločba (gradbeno, uporabno dovoljenje). Prav tako za odločanje o statusu ne morejo biti relevantni podzakonski predpisi iz 11. člena SZ, ki so med drugim določali tehnične, higienske in ekološke standarde stanovanj in stanovanjskih hiš. Drugačno stališče – da je treba uporabiti podzakonske predpise, ki določajo minimalne tehnične pogoje za graditev stanovanj -, bi namreč pomenilo, da prostorov, za katere ob izgradnji ali preureditvi v stanovanje ni bilo dvoma, da so stanovanje, zaradi kasnejšega zviševanja standardov gradnje ni mogoče več šteti za stanovanje. Sodišče ob tem še poudarja, da pojem stanovanja ni enak standardu primernega stanovanja iz 5. člena SZ.
V skladu s stališčem Vrhovnega sodišča RS v sodbi opr. št. I Up 126/2000 z dne 19. 6. 2000 ima prizadeta stranka pravni interes za vodenje upravnega postopka le, če je vprašanje, ali so sporni prostori stanovanje ali ne, predhodno vprašanje v katerem od drugih postopkov.
uvrstitev na prednostno listo upravičencev na prejšnjih razpisih - javni razpis - prednostne kategorije prosilcev - stalno prebivališče - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem
Stalno prebivališče v smislu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem je tisto, ki je kot stalno evidentirano v skladu z določbami ZPPreb - vpisano v register stalnega prebivalstva. Pogoj, da je prosilec vsaj dvakrat sodeloval na prejšnjih razpisih in se vsaj dvakrat uvrstil na prednostno listo upravičencev, je vezan na status osebe v vlogi prosilca na prejšnjih razpisih in ne na njeno udeležbo v vlogi družinskega člana prosilca.
premija - nacionalna stanovanjska varčevalna shema
Tožnik je sedemkrat zamudil pri plačevanju pogodbenih mesečnih obrokov varčevanja glede na določila pogodbe o varčevanju v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. Posledica teh zamud je, da ni upravičen do premije, ki pripada varčevalcu v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, oziroma je prišlo do prekinitve pogodbe.
načelo enakosti pred zakonom - test arbitrarnosti - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - prepoved diskriminacije
Šele ko državljan tretje države pridobi status rezidenta za daljši čas, pride v poštev prepoved diskriminacije na podlagi državljanstva, pa še takrat pod nadaljnjim pogojem, da gre za vprašanje pogojev prebivanja za državljana tretje države, ki uživa status rezidenta za daljši čas v drugih državah članicah, kot je tista, ki jim je dodelila ta status. Določilo 2. odstavka 14. člena Ustave je splošno pravno načelo, ki ga sodišče uporablja takrat, ko stranka uveljavlja diskriminacijo v zvezi s pravnim upravičenjem, ki ni temeljna človekova pravica v smislu 1. odstavka 14. člena Ustave. Po testu arbitrarnosti je tožnik upravičeno diskriminiran, če za to obstoji objektivna in upravičena podlaga, to pomeni, da mora (zakonodajalec in) tožena stranka bistveno enake primere obravnavati enako, bistveno neenake pa različno. Med državljani ne sme biti nedopustne diskriminacije v zvezi z možnostjo pridobitve neprofitnega stanovanja v najem, ni pa nedopustno razlikovanje glede pravice socialnega varstva med državljani Slovenije in državljani držav, ki niso članice Evropske unije. Splošno ustavno načelo, da je Slovenija socialna država, ki se ne omejuje na državljane Republike Slovenije, ne more vplivati na drugačno sodno presojo v tem upravnem sporu, ker je ta določba tako splošna in pušča tolikšno polje proste presoje zakonodajalcu, da sodišče ni našlo razlogov, da bi postopek prekinilo po določilu 156. člena Ustave. Pravice iz Evropske socialne listine niso iztožljive pravice
Ker je predmet odločanja v zadevi odkup stanovanja po Stanovanjskem zakonu, je treba ta spor uvrstiti med spore iz "premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij" iz 1. člena ZPP, o katerih se odloča v pravdnem postopku.
Odločanje po posameznem javnem razpisu zahteva določitev prekluzivnega roka za oddajo vlog, ki ga kot obvezen element vsebine javnega razpisa določa tudi Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. Zahtevek (v obravnavanem primeru vlogo za pridobitev neprofitnega stanovanja) lahko stranka spremeni le, če se sprememba opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja (133. člen ZUP). Sprememba dejanske podlage zahtevka pomeni drug, nov zahtevek. Kolikor prispe k organu po poteku prekluzivnega roka (v obravnavanem primeru po poteku roka za oddajo vlog), se zavrže.
Tožnica je v svoji vlogi navedla in izkazala, da ima stalno prebivališče v Mestni občini A, ter s predložitvijo potrdila Upravne enote A o stalnem prebivališču izkazala legitimacijo za prijavo na razpisu za najem neprofitnega stanovanja pri JSS MO A. V vlogi je pod postavko "stanovanjski status" tudi navedla, da živi pri starših, in kot dokaz, da živi pri materi v najemniškem stanovanju, v katerem so slabe stanovanjske razmere, predložila najemno pogodbo za stanovanje v C. Za to stanovanje tudi zatrjuje, da je za bivanje neprimerno, in iz tega naslova uveljavlja priznanje dodatnih točk. Ker tožnica za stanovanje, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, ni predložila nobenih podatkov, za ta naslov tudi ni predložila dokazila, da stanuje pri starših ali sorodnikih (potrdilo o stalnem prebivališču in gospodinjski skupnosti), kot je določeno v Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, in tudi ni pojasnila, zakaj so bivanjski pogoji navedeni za stanovanje, ki ni na naslovu njenega stalnega prebivališča, je, po presoji sodišča v ponovnem postopku potrebno ugotoviti tudi, zakaj so podatki v tem delu med seboj neskladni in na kakšen način lahko to neskladje vpliva na dodelitev neprofitnega stanovanja, glede na določbe SZ-1, Pravilnika in Razpisa.
SZ-1 člen 87, 87. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3, 3.
državljanstvo - neprofitno stanovanje
Ker je državljanstvo Republike Slovenije v Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, na katerega se pravilno sklicuje tožena stranka, določeno med osnovnimi pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, ob ugotovitvi, da tožnik tega pogoja ne izpolnjuje, prvostopni organ in tožena stranka, kljub izkazano težkim razmeram tožnika in njegove družine, zaradi vezanosti na zakon in podzakonski predpis, nista mogla (in smela) odločiti drugače, kot vlogo zavrniti.
SZ člen 56, 56/1, 56/3, 63a, 63a/3. ZUP člen 145, 146/2, 146/4, 237, 237/2, 237/3. Odlok o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih člen 4, 13.
neprofitna najemnina - znižanje neprofitne najemnine - povračilo stroškov kapitala lastnikom denacionalizacijskih stanovanj - pravica do udeležbe v postopku
Del stroškov kapitala se izračuna od vrednosti stanovanja oz. stanovanjske hiše. Po 4. odstavku 146.
člena ZUP pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izjavi o
dejstvih in okoliščinah, na katere se mora opirati odločba. Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnik
priložil zahtevi za povračilo stroškov iz 3. odstavka 63a. člena SZ zapisnike o ugotovitvi vrednosti
stanovanja, z datumom 22. 2. 2002, ki jih je sestavil sodni izvedenec D.D., ki pa jih prvostopni
organ ni upošteval, niti se ni do njih opredelil in tudi ni dopolnil postopka v smeri posebnega
ugotovitvenega postopka (145. člen ZUP). Iz upravnih spisov ni razvidno, da bi prvostopni organ
tožnikoma omogočil, da se izjavita o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila ugotovljena, o
predlogih in ponovnih dokazih in da sodelujeta pri izvedbi dokazov in navajata dejstva, ki utegnejo
vplivati na rešitev stvari in izpodbijata pravilnost navedb, ki se ne ujemajo z njunimi navedbami (2.
odstavek 146. člen ZUP), tega pa tudi tožena stranka ni sanirala. Za bistveno kršitev pravil
upravnega postopka se v vsakem primeru šteje, če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana
možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločitve (3. točka 2. odstavka
SZ-1 člen 67, 87, 67, 87. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 21, 9, 17, 20, 3, 6, 8, 21, 9, 17, 20, 3, 6, 8.
javni razpis
V obravnavani zadevi je sporno, ali tožnica kot prosilka izpolnjuje pogoj po razpisu tožene stranke za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, in sicer, da je sodelovala na prejšnjih razpisih in se vsaj dvakrat uvrstila na prednostno listo, vendar ni pridobila pravice do dodelitve stanovanja v najem glede na število razpisanih stanovanj. Med strankama samo dejansko stanje ni sporno: da je dejansko na prejšnjih razpisih sodeloval tožničin izvenzakonski partner kot prosilec ter da tožnica sedaj prvič v obravnavanem primeru nastopa kot prosilka. Ob takem stanju stvari pa tudi po stališču sodišča tožnica zgoraj navedenega pogoja ne izpolnjuje. Po mnenju sodišča tudi ni mogoče vloge prosilca enačiti s pojmom družine, ki se sicer tudi lahko pojavlja kot prednostna kategorija, kar pa v obravnavan primer ne sodi, saj gre za dva pojma, ki imata različne vsebine in ju ne gre zamenjevati.
Za hujše škodljive posledice v smislu 2. odstavka 69. člena ZUS je po mnenju sodišča šteti le tiste hujše škodljive posledice, katerih nastanek je vsaj verjetno izkazan in jih tudi pozneje ne bi bilo mogoče, kolikor bi seveda nastale, v celoti odpraviti. Tožeča stranka pa česa takega niti ne zatrjuje, niti verjetno ne izkazuje. Sklicuje se na priloženo poročilo psihiatrične ordinacije, iz katerega izhaja, da bi pridobitev stanovanja pri tožniku nedvomno zelo ugodno vplivala na njegov nadaljnji potek zdravljenja, kar pa po presoji sodišča ne izkazuje nastanka hujših škodljivih posledic.
SZ člen 63 a, 63 a/1, 63 a/3, 1, 1/2, 56, 63 a, 63 a/1, 63 a/3, 1, 1/2, 56. ZSV člen 1, 9, 1, 9. ZDSS člen 2, 5, 5/1, 2, 5, 5/1. ZUS člen 2, 2/3, 16, 2, 2/3, 16. ZPP člen 19, 23, 19, 23.
socialna varnost
Po presoji sodišča gre pri odločitvi po 63.a. členu Stanovanjskega zakona za takšno upravičenje, ki spada v okvir socialnega varstva, zato je za odločanje o tej zadevi pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
URS člen 2, 87, 153, 153/4, 157. SZ člen 11, 63, 63/10. ZUP člen 42. ZUS člen 1, 23, 23/3, 34, 34/1-3, 60.
neprofitna najemnina za stanovanje - znižanje neprofitna najemnine - zavezanec za vrnitev razlike do polne najemnine - postopek državnega zbora za določanje obveznosti
Sporni predmet je finančna obveznost javnopravnega subjekta, ki je povezana z uresničevanjem načela socialne države na področju stanovanjskega prava. Gre za obveznost, za katero velja določilo 87. člena ustave RS, po katerem lahko pravice in obveznosti državljanov ter drugih oseb določa samo državni zbor z zakonom. Iz zakona in ne morebiti iz podzakonskega predpisa mora nedvomno izhajati, da mora upravni organ, ki na prvi stopnji odloča o upravičenosti vloge za znižanje plačila najemnine za neprofitno stanovanje, odločiti tudi o tem, kdo mora lastniku povrniti razliko do polne najemnine.
SZ člen 105, 105/1. ZUS člen 1, 59, 59/1. URS člen 3, 3/2, 125, 157.
načelo pravičnosti - načelo delitve oblasti - normalna raba stanovanja
Sodišče lahko v upravnem sporu načela poštenosti, korektnosti oziroma pravičnosti uporabi le, če je ta načela z interpretacijo mogoče umestiti v del konkretnega ustavnega ali zakonskega besedila.