Upoštevaje določbe javnega razpisa bo prosilec, ki je mladoletni otrok, moral za svojo družino, v kolikor bi uspel na javnem razpisu, skleniti najemno pogodbo in plačevati neprofitno najemnino ter druge stroške, ki bodo nastali v zvezi z najemom. Navedeno pa po mnenju sodišča pomeni konflikt interesov med otrokom in starši. Glede na navedeno bodo morali v skladu s 111. členom ZZZDR starši tožeče stranke za kandidiranje njihovega mladoletnega otroka na javnem razpisu pridobiti soglasje pristojnega Centra za socialno delo, ki bo presodil, ali je kandidiranje mladoletnega otroka na javnem razpisu v korist mld. tožnika.
Pravilnik javnega stanovanjskega sklada ni bil objavljen, zato ga ni mogoče upoštevati kot zakonito pravno podlago za odločanje o zamenjavi stanovanj ter posledično tudi ne za izrek sankcije, to je črtanje tožnice s seznama čakajočih prosilcev. Samo na podlagi predpisa, ki je na ustrezen način veljavno sprejet in objavljen, je namreč mogoče zakonito odločati.
hišniško stanovanje - pravice uporabnikov hišniških stanovanj - - gotovinska in kreditna sredstva - imetnik stanovanjske pravice
SZ je vstopil v veljavo dne 19. 10. 1991. Po presoji sodišča je imel upravni organ v izvedenem dokaznem postopku dovolj podlage za zaključek, da tožnik na ta dan ni bil imetnik stanovanjske pravice ali prejšnji imetnik začasne uporabe stanovanja na hišniškem stanovanju in tudi na ta dan v hišniškem stanovanju ni prebival. Zato je bila tožnikova zahteva za ugotovitev upravičenosti izplačila gotovinskih in kreditnih sredstev ter vrednostnih papirjev zavrnjena.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - ničnost odločbe - ničnostni razlog - zloraba pravic z namernim zavajanjem uradne osebe
Sodišče pritrjuje toženki, da gre pri navajanju neresničnih podatkov lahko za nedovoljeno dejanje, ki povzroči ničnost odločbe po 5. točki prvega odstavka 279. člena ZUP. Vendar pa mora biti v tem primeru izkazano, da je prav zaradi navajanja neresničnih podatkov stranke organ odločil drugače, kot bi odločil, če bi navedla resnične podatke.
Vročitev odločbe na podlagi zahteve iz drugega odstavka 229. člena ZUP ne pomeni izključitve dolžnosti organa druge stopnje, da v zvezi z vloženo pritožbo najprej preizkusi podanost formalnih pogojev za vsebinsko odločanje. Drugostopni organ je pravilno postopal po 246. členu ZUP in vloženo pritožbo preizkusil tudi v okviru dovoljenosti.
Stari upravnik ima položaj pasivne stranke v postopku, ki se nanaša njegov izbris iz registra. Odločitev o imenovanju novega upravnika je prepuščena izključno etažnim lastnikom, zato stari upravnik v postopku vpisa oziroma izbrisa iz registra ne more izpodbijati volje etažnih lastnikov o imenovanju novega upravnika. Svoj interes v postopku izbrisa iz registra zato lahko varuje le v okviru presoje izpolnjenosti (formalnih) pogojev vročitve odpovedi pogodbe o upravljanju in izteka trimesečnega odpovednega roka. Ker gre zgolj za vpis v register, se tožnik ne more sklicevati na razloge neizpolnjenosti formalnih pogojev vročitve odpovedi pogodbe in neizteka trimesečnega odpovednega roka kot na razloge, ki mu na podlagi petega odstavka 167. člena SZ-1 zagotavljajo status stranskega udeleženca v postopku. Tožnik v zvezi z določbo 167. člena SZ-1 ni navedel nobenega od položajev, ki bi ga opravičevali do sodelovanja v postopku oziroma izkazovali, da ima lahko v tem postopku svoj pravni interes, zato pritožbe ni vložil kot upravičena oseba ter jo je bilo treba zavreči.
izbris upravnika iz registra upravnikov stavb - vpis v register - deklaratoren vpis - publicitetni učinek
Pri vpisu v register gre za dekleratoren vpis, ki ima zgolj publicitetni učinek, zato je obseg presoje upravnega organa kot upravljavca registra pri odločanju o vpisu oziroma izbrisu iz registra omejen na (formalno) presojo vprašanj: ali je predlog za vpis vložila upravičena oseba; ali so predlogu predložene vse listine, ki jih za vpis upravnika in izbris upravnika iz registra določata SZ-1 in Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb; ali je potekel odpovedni rok za prenehanje veljavnosti pogodbe o upravljanju s starim upravnikom. Veljavnost sklepa etažnih lastnikov o določitvi novega upravnika in pogodbe o upravljanju z novim upravnikom ter veljavnost sklepa etažnih lastnikov o odpovedi stare pogodbe o upravljanju pa ni predmet presoje upravnega organa v postopku vpisa in izbrisa v register. Drugačna razlaga namena registra in učinkov vpisa v ta register ter drugačna razlaga obsega presoje pravnih dejstev pri vpisu oziroma izbrisu iz registra bi po mnenju sodišča nasprotovala osnovni ureditvi razmerja med upravnikom in etažnimi lastniki, ki jo vzpostavljata SZ-1 in SPZ.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - obrazložitev odločbe o pritožbi - bistvena kršitev določb postopka
Obrazložitev odločbe drugostopenjskega organa ni v skladu z določbo 254. člena ZUP. Pritožbeni organ mora v okviru pritožbenih navedb odgovoriti z navedbo argumentiranih razlogov, zakaj določenih navedb ni upošteval. Tožena stranka v obrazložitvi svoje odločbe ni argumentirano odgovorila na pritožbene navedbe, da predmetno stanovanje ni trosobno, temveč dvosobno; ni odgovorila na navedbo, da je navedena površina stanovanja v izmeri 102,60 m2 bruto površina in da je stanovanje mansardno, zaradi česar se kvadratura spremni; ni odgovorila na navedbo, zakaj se tožnici dodeljuje stanovanje v drugi občini in ne v občini A., niti ne na navedbo, da je na razpolago prosto stanovanje na naslovu ... v A. Tožena stranka je na vse te pritožbene navedbe pavšalno odgovorila z enim stavkom, da razlogi, ki jih je tožnica navedla v pritožbi, niso upravičeni razlogi za zavrnitev dodeljenega stanovanja. Tožena stranka se do teh navedb sicer podrobneje opredeljuje v odgovoru na tožbo, vendar pa odgovor na tožbo ni sestavni del izpodbijane odločbe, zato to naknadno pojasnjevanje ne odpravlja pomanjkljivosti obrazložitve sporne odločbe. Ker tožena stranka v konkretni zadevi ni presodila pritožbenih navedb, ki so pomembne za odločitev, je kršila pravila postopka.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - prepoved odločanja v škodo pritožnika - izrek odločbe - kršitev pravil postopka
Po ZUP je sprememba odločbe v škodo pritožnika možna le, če so podani razlogi za: odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, za izredno razveljavitev odločbe zaradi nujnih ukrepov in za ničnost odločbe. Drugostopni organ je zagrešil bistveno kršitev pravil postopka in je že iz tega razloga odločba nezakonita in jo je treba odpraviti. V 3. točki izreka (s katero je spremenil odločitev prvostopnega organa in sam odločil) je navedel ne zgolj odločitev, ki je rezultat pritožbenega postopka, temveč tudi svoje konkretne ugotovitve glede na podane pritožbene razloge, kar pa nedvomno presega vsebino izreka po 213. členu ZUP in je tudi iz tega razloga odločba nezakonita.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - bivanje v neprimernem stanovanju - ocena zdravstvenih razmer - ocena socialnih razmer - število članov gospodinjstva - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Odločitvi o tem, da se mu točke za bivanje v neprimernem stanovanju ne priznajo, tožnik v tožbi ne ugovarja. Nepravilnosti v zvezi s točkovanjem oziroma ocenjevanjem zdravstvenih razmer pa sodišče ni našlo.
Socialne razmere, konkretno število članov gospodinjstva oziroma dodeljeno število točk iz tega naslova, ni pravilno ocenjeno. Sporna ostaja mladoletnost B.B. in s tem nadaljnji pogoj za dodelitev zahtevanih 30 točk. B.B. je bila ob oddaji vloge mladoletna, na podlagi Splošnih določb Javnega razpisa se pri obravnavanju vloge praviloma upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge in so navedene v vlogi. Izrecno je določeno, da se kasnejše spremembe ne upoštevajo. Izjema so spremembe glede ožjih družinskih članov prosilca, kar pa ne vključuje kakršnihkoli sprememb, saj se izjeme razlagajo ozko. Poleg tega gre lahko le za spremembe, ki se nanašajo na ožje družinske člane prosilca. Da bi bila presoja okoliščin v tej smeri opravljena, pa iz izpodbijane odločbe ni razvidno. Zato ostaja izpodbijana odločba v tem delu vsaj ne dovolj obrazložena, če že ne nepravilna oziroma neskladna s pogoji Pravilnika in razpisa.
Določitev upravnika in tudi izbira drugega upravnika je odvisna od volje etažnih lastnikov večstanovanjskih stavbe. Pravno razmerje med etažnimi lastniki in upravnikom učinkuje že pred vpisom v register in neodvisno od njega, zato morebitni izostanek ali nepravilnost vpisa v register ne vpliva na vprašanje, kdo ima trenutni mandat etažnih lastnikov za upravljanje večstanovanjske stavbe. Pravni učinek vpisa v register je zgolj publiciteten in služi kot vir informacije tretjim osebam, ki želijo vstopiti v razmerje z etažnimi lastniki, o vprašanju, kdo je njihov pooblaščenec za upravljanje večstanovanjske stavbe.
Veljavnost sklepa etažnih lastnikov o določitvi novega upravnika in pogodbe o upravljanju z novim upravnikom ter veljavnost sklepa etažnih lastnikov o odpovedi stare pogodbe o upravljanju, ni predmet presoje upravnega organa v postopku vpisa in izbrisa v register. Osnovna ureditev razmerja med upravnikom in etažnimi lastniki, ki jo vzpostavljata SZ-1 in SPZ je pogodbena in temelji na (so)lastniških pravicah etažnih lastnikov na posameznih in skupnih delih stavbe.
Odločitev o imenovanju novega upravnika je prepuščena izključno etažnim lastnikom, zato tožnica kot stari upravnik v postopku vpisa oziroma izbrisa iz registra ne more izpodbijati volje etažnih lastnikov o imenovanju novega upravnika. Svoj pravni interes v postopku izbrisa iz registra zato lahko varuje le v okviru presoje izpolnjenosti (formalnih) pogojev vročitve odpovedi pogodbe o upravljanju in izteka trimesečnega odpovednega roka. Tožnica kot stari upravnik pa lahko svoje pravice, ki izhajajo iz civilnopravnega pogodbenega razmerja z etažnimi lastniki (npr. neveljavnost odpovedi pogodbe o upravljanju), varuje v pravdnem postopku.
hišniško stanovanje - pravice uporabnikov bivših hišniških stanovanj nepovratna gotovinska in kreditna sredstva - hišniška dela - prekinitev delovnega razmerja
Ker tožnik ne izpolnjuje enega izmed dveh kumulativno določenih pogojev za pridobitev upravičenj po materialnih določbah, sodišče preostalih razlogov izpodbijane odločbe za zavrnitev tožnikovega zahtevka, ne bo obravnavalo, saj je že ugotovitev o neopravljanju hišniških del tožnika v času uveljavitve SZ oziroma prenehanje opravljanja hišniških del pred uveljavitvijo SZ iz razlogov, ki so na strani tožnika, zadostna podlaga za utemeljeno zavrnitev njegovega zahtevka.
imenovanje upravnika - vpis v register upravnikov - deklaratoren vpis
Pogodba o opravljanju storitev upravljanja ni akt, s katerim je bil upravnik imenovan, ampak podlago za imenovanje predstavlja sklep etažnih lastnikov, ki imajo skupaj več kot polovico solastniških deležev, ki je sprejet s podpisovanjem listine ali na zboru lastnikov.
inšpekcijski postopek - ukrep stanovanjskega inšpektorja - etažna lastnina - soglasje etažnih lastnikov - poseg v skupne dele - fasada - klimatska naprava
Na drugi odstavek 15. člena SZ-1 je svojo odločitev pravilno oprl prvostopenjski organ, ki je štel, da namestitev s strani tožnikov kot etažnih lastnikov zunanje enote klima naprave na streho stavbe, ki je skupen del stavbe, predstavlja izvedbeno delo (vzdrževalno delo, spremembo oziroma izboljšavo), ki ga tožnika ne bi smela pričeti izvajati brez soglasja etažnih lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na teh skupnih delih. Namestitev klima naprave (zunanje enote) ne pomeni le investicijsko vzdrževalna dela na objektu.
Čeprav se sodišče s tožnikoma strinja, da v določbo drugega odstavka 15. člena SZ-1 za izkaz soglasja etažnega lastnika ni izrecno predpisana obličnost, pa je pritrditi prvostopenjskemu organu, da je navedeno določbo zaradi dokazovanja danih izjav o soglasju (in te mora izkazati etažni lastnik, ki izvaja izvedbena dela) treba razlagati, da je zahtevana pisna oblika.
Določba 72. člena Ustave ne varuje posameznika v tem smislu, da bi mu zagotavljala (določen) privilegij nespoštovanja zakonskih določb ali njegove izvzetosti iz oblasti določenih predpisov (tudi kolikor bi se nanašale tudi na stanovanjsko področje oziroma urejanje razmerij med etažnimi lastniki v večstanovanjski stavbi). Vsakomur pripada pravica do zdravega življenjskega okolja, država pa jo mora zagotavljati tako, da z zakonom predvsem določi meje dopustnosti posegov, katerih posledica so obremenitve okolja, ki imajo vpliv tudi na zdravje ljudi.
hišniško stanovanje - pravica uporabe hišniškega stanovanja - nepovratna gotovinska in kreditna sredstva
Toženka je pravilno zaključila, da tožnik ni izkazal, da bi imel pravico do začasne uporabe stanovanja zaradi tega, ker bi opravljal hišniška dela. Presodila je, da tožnik pogojev po 175. a členu SZ-1 ne izpolnjuje. Priznanje pravic tožniku iz 173. člena SZ-1 glede na ugotovljene dejanske okoliščine v obravnavanem primeru (pravica začasne uporabe stanovanja zaradi opravljanja hišniških del nekaj ur dnevno glede na tožnikovo redno zaposlitev za določeno dobo treh mesecev) bi bilo v nasprotju z namenom te določbe, tj. izenačitev pravic hišnikov po 175. a členu SZ-1 s pravicami najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih (173. člen SZ-1) in s pravicami prejšnjih imetnikov stanovanjske pravice na hišniških stanovanjih in prejšnjih imetnikov stanovanjske pravice na stanovanjih, ki so bila pred uveljavitvijo zakona o denacionalizaciji z odločbo vrnjena prvotnim lastnikom (175. člen SZ-1).
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem -razpisni pogoji - vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem
Tožnica bi morala z izpolnitvijo ustreznih postavk v vlogi najprej izkazati slabe stanovanjske razmere, ki bi jo upravičevale do določenega števila točk, s katerimi bi lahko konkurirala za dodelitev stanovanja. Sam ogled stanovanja pa kot dokaz za ugotovitev dejanskega stanja ne more nadomestiti neoznačenih postavk v vlogi.
hišniško stanovanje - pravice uporabnikov bivših hišniških stanovanj - pridobitev nepovratnih gotovinskih in kreditnih sredstev - hišniška dela
Tožnik ugotovitev, ki izhajajo (med drugim tudi) iz pravnomočnih sodnih odločb, ne more izpodbiti z navajanjem okoliščin v zvezi s sklenitvijo pogodb o opravljanju del in predlaganimi dokazi o zaslišanju tam navedenih prič, na podlagi katerih naj bi izkazal, da do prenehanja pogodb ni prišlo po njegovi krivdi.
V konkretni zadevi je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali predviden poseg - rušenje nosilne stene v stanovanju tožnice posega v skupne dele večstanovanjske hiše ali ne. Če predviden poseg posega v skupne dele večstanovanjske hiše, potem je pravica graditi izkazana le s soglasjem vseh etažnih lastnikov. Skupni deli večstanovanjske stavbe niso le skupni prostori, ampak tudi skupni gradbeni elementi v večstanovanjski stavbi in stanovanjski stavbi za posebne namene. V kategorijo skupnih delov torej spada omenjeni gradbeni element (nosilna stena v stanovanju tožnice), za poseg v katerega je tožnica zahtevala gradbeno dovoljenje. Zakon za takšne vrste posegov zahteva najvišjo stopnjo strinjanja vseh etažnih lastnikov oziroma njihova stoprocentna soglasja. Zato je bilo v konkretnem primeru potrebno uporabiti drugi odstavek 29. člena SZ-1, saj je zakon za posle, za katere je potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov, izrecno navedel vsa gradbena dela in izboljšave, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
Prvostopni organ je ob ugotovitvi, da je bila tožnica v letu 2012 uvrščena na prednostno listo neprofitnega stanovanja v najem z odločbo z dne 23. 3. 2012, zoper katero se ni pritožila, da je bil tožnici izdan sklep o dodelitvi stanovanja z dne 8. 5. 2012, zoper katerega se tudi ni pritožila, da pa nato dodeljenega stanovanja ni prevzela, česar vse tožnica tudi ne prereka, mogel izdati izpodbijani sklep, saj je nastopil negativni pogoj iz točke 2.4. razpisa (v povezavi z drugim odstavkom 25. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem). Pri tem ni pomemben razlog, zakaj tožnica v letu 2012 dodeljenega stanovanja ni prevzela, temveč je pomembno le to dejstvo, tj. da tožnica stanovanja ni prevzela, kar šteje kot odpoved pravici do dodelitve neprofitnega stanovanja.
večstanovanjska stavba - hišniško stanovanje - imetnik pravice začasne uporabe stanovanja na hišniškem stanovanju - pravica do nadomestila - vloga - poziv za predložitev dokazov
Določbi 175.a in 173. člena SZ-1 sta določali pogoje, pod katerimi so bili prejšnji imetniki pravice začasne uporabe stanovanja na hišniškem stanovanju upravičeni do zagotovitve določenih sredstev. Nista pa določali obveznih sestavin vloge v smislu dokazil, ki se štejejo za del popolne vloge. Čeprav je tožena stranka zaradi lažje obravnave in v pomoč upravičencem do sredstev iz 175.a člena SZ-1 pripravila obrazec in navedla, katere priloge je potrebno predložiti k vlogi, to v primeru opustitve takega ravnanja ne pomeni, da bi bilo potrebno tako vlogo zavreči kot nepopolno na podlagi 67. člena ZUP. S takšno vlogo bi bilo treba ravnati tako, kot to določa drugi odstavek 140. člena ZUP. Po tej določbi mora stranka za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je mogoče, predložiti. Če sama tega ne stori, zahteva to od nje uradna oseba, ki vodi postopek.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - splošni pogoji za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja - neporavnane obveznosti do najemodajalca
Po Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem se pred dodelitvijo stanovanja preveri, ali so poravnane vse obveznosti iz prejšnjega najemnega razmerja, kar je pogoj za dodelitev stanovanja. V konkretnem primeru ima tožnica neporavnane obveznosti do najemodajalca, ki jih mora poravnati, sicer bo tožnica izbrisana iz prednostne liste, pridobljeno upravičenje pa ji bo prenehalo.