hišniško stanovanje - pravice uporabnikov bivših hišniških stanovanj - pridobitev nepovratnih gotovinskih in kreditnih sredstev - hišniška dela - najemna pogodba
Glede na besedilo 175.a člena SZ-1 je prvo pomembno vprašanje za odločitev v tej zadevi, ali je tožnik na dan uveljavitve SZ bil imetnik stanovanjske pravice oziroma ali je imel pravico začasne uporabe na predmetnem hišniškem stanovanju. Naslednji pomembni vprašanji pa sta, ali je na dan uveljavitve SZ v tem stanovanju prebival ter opravljal hišniška dela, povezana s stavbo. Po 3. členu SZ-1B prejšnji imetnik dokazuje svojo upravičenost do reševanja stanovanjskega vprašanja po tem zakonu s predložitvijo dokumenta, s katerim mu je bilo hišniško stanovanje dodeljeno pred letom 1991 ter pogodbo o delu, ki dokazuje opravljanje hišniških ali sorodnih del za večstanovanjsko stavbo.
Stari upravnik lahko svoj pravni interes v postopku izbrisa iz registra varuje le v okviru presoje izpolnjenosti pogojev vročitve odpovedi pogodbe o upravljanju in izteka trimesečnega roka. Ti dejstvi pa je prvostopenjski organ pri svoji odločitvi upošteval.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, iz katerih listin izhaja, da so sklep o odpovedi pogodbe o upravljanju dosedanjemu upravniku podali etažni lastniki, ki imajo skupaj 61,47 % solastninskih deležev, skladno z določbo prvega odstavka 4. člena Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb.
Tožnica minimalnega neto mesečnega dohodka po predmetnem javnem razpisu ne dosega, zato je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko njeni vlogi za dodelitev oskrbovanega stanovanja v najem ni ugodil.
Upravni organ pravilno ugotavlja, da tožnikova zahteva za dodelitev bivališča ni upravna stvar in že to narekuje zavrženje njegove vloge. Podlaga za takšno odločitev je v 1. točki 129. člena ZUP.
hišniško stanovanje - pravice uporabnikov bivših hišniških stanovanj - pridobitev nepovratnih gotovinskih in kreditnih sredstev - najemna pogodba
Določba 148. člena SZ ne more predstavljati materialno pravne podlage za odločitev v zadevi, ker je prehodna ter v drugem odstavku člena ureja le primere, ko je lastnik izjemoma dolžan skleniti najemno pogodbo za določen čas z imetnikom stanovanjske pravice, ki gradi ali kupuje stanovanjsko hišo oziroma stanovanje. Ta člen torej ne ureja privatizacije (prodaje) stanovanj.
hišniško stanovanje - stanovanjska pravica - nepovratna in kreditna sredstva
Po določbi 175.a člena SZ-1B gredo pravice le prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice oziroma prejšnjim imetnikom pravice začasne uporabe stanovanja na hišniškem stanovanju.
Stanovanjska pravica na hišniškem stanovanju se ni prenašala, kar pomeni, da tožnica, kot žena prejšnjega imetnika pravice začasne uporabe stanovanja na hišniškem stanovanju, po njegovi smrti ni pridobila te pravice.
hišniško stanovanje - stanovanjska pravica - pravica do začasne uporabe stanovanja - zahteva za izdajo odločbe o nepovratnih gotovinskih in kreditnih sredstvih ter vrednostnih papirjih
Določilo 175.a člena SZ-1 je treba razlagati tako, da so upravičenci do ugodnosti po tretjem odstavku 173. člena SZ-1 lahko le tiste osebe, ki so kot hišniki v zvezi z opravljanjem svojega dela pridobile na hišniškem stanovanju pravico za nedoločen čas. Tožnik ne izkazuje, da bi stanovanjsko pravico oziroma pravico začasne uporabe stanovanja na hišniškem stanovanju pridobil v skladu z 175.a členom SZ-1. Njegov ugovor, da se v roku 5 let po sklenitvi stanovanjske pogodbe iz stanovanja ni izselil in je zato pridobil stanovanjsko pravico za nedoločen čas na podlagi takrat veljavnega ZOR oziroma sedaj veljavnega OZ, ni utemeljen, saj so za pridobitev stanovanjske pravice na hišniškem stanovanju uporabljivi specialni predpisi, in sicer v času dodelitve zadevnega stanovanja ZSR/74, nato pa SZ. Z določbo tretjega odstavka 16. člena ZSR/74 je bilo tudi izrecno določeno, da za uporabnika stanovanja iz prejšnjih odstavkov ne veljajo določbe 19. do 21. člena ter drugega, tretjega in četrtega odstavka 22. člena zakona, ki se nanaša na prenos stanovanjske pravice. Stanovanje tožniku ni bilo dodeljeno v uporabo niti kot prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice niti kot prejšnjemu imetniku pravice začasne uporabe stanovanja na hišniškem stanovanju. Zato je toženka zahtevo tožnika za izdajo odločbe o nepovratnih gotovinskih in kreditnih sredstvih ter vrednostnih papirjih utemeljeno zavrnila.
hišniško stanovanje - pravice uporabnikov bivših hišniških stanovanj - pridobitev nepovratnih gotovinskih in kreditnih sredstev - primerno stanovanje
V zadevi je lahko sporen površinski normativ garsonjere. Določba 87. člena SZ-1 napotuje na Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, iz izpodbijane odločbe pa ne izhaja, da je citiran pravilnik tožena stranka ob presoji zavrnilnega razloga pravilno uporabila. Tožnik ima torej prav, da tožena stranka ni primerno pojasnila, na kateri predpis je oprla svojo obrazložitev o zavrnitvi njegove zahteve.
hišniško stanovanje - pravice uporabnikov bivših hišniških stanovanj - pridobitev nepovratnih gotovinskih in kreditnih sredstev - hišniška dela
Pojem „opravljanja hišniških del“ in s tem status upravičenca do sredstev po 175.a členu SZ-1 ni vezan na njegovo redno zaposlitev hišnika v času uveljavitve SZ.
SZ-1 člen 87. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem 17.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - uvrstitev na prednostno listo - bivanje v neprimernem stanovanju
Neutemeljen je tožbeni ugovor, ki se nanaša na točkovanje po 2. točki javnega razpisa-Kvaliteta bivanja. Že iz točkovalnega zapisnika izhaja, da se pri tem kriteriju točkuje bivanje v neprimernem stanovanju in pojasnjeno, da gre praviloma za starejša stanovanja s pomanjkljivimi oz. dotrajanimi instalacijami, za kletna, vlažna oz. premalo osončena stanovanja in stanovanja s povsem nefunkcionalno razporeditvijo prostorov. Tožnica v tem kriteriju opisanih stanovanjskih razmer ne navaja, ne more pa biti uspešna z ugovorom, da je stanovanje nefunkcionalno (v smislu točkovanja) zato, ker obsega samo kuhinjo in veliko sobo, ki njej in sinu služi obenem kot dnevna soba in spalnica.
hišniško stanovanje - pravice uporabnikov bivših hišniških stanovanj - pridobitev nepovratnih gotovinskih in kreditnih sredstev - hišniška dela - obrazložitev odločbe
V izpodbijani odločbi ni pojasnjen dejanski del zadeve – upravni organ ni navedel, kakšno dejansko stanje v zvezi z zahtevkom tožnika po 175a. členu SZ-1 je ugotovil - ampak le zaključek, da tožnik ni izkazal, da ima pravice iz 173. člena SZ-1. Dopolnjevanje obrazložitve z vsebino, ki bi morala biti vključena v odločbo, pa ni dopustno in ne more nadomestiti obrazložitve. To pomeni, da sodišču ni omogočen preizkus, zakaj je zadeva rešena tako, kot je odločeno v izreku, stranki v upravnem postopku pa je s tem odvzeta pravice do učinkovitega uveljavljanja pravnih sredstev.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 8.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - kriteriji in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilca - zdravstvene razmere
Za prosilce, ki stanovanja nimajo, to pa so primeri prosilcev, katerih družina je razseljena ali/in imajo bivanje urejeno nestalno, pomeni namreč pogoj, da je prisotnost vlage v stanovanju treba dokazati, nemogoč pogoj. Zato je treba določbe priloge Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem - Pojasnilo za uporabo Pravilnika in obrazca za oceno stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev - v delu, glede točkovalnih kategorij 7.1. in 7.2. ter v obsegu točke (2) ustavno skladno razlagati tako, da za prosilce, ki stanovanja nimajo, ne veljajo. To pa pomeni, da jim prisotnosti vlage v stanovanju ni treba dokazovati ter se jim točke za zdravstvene razmere dodelijo brez upoštevanja navedenega pogoja.
subvencioniranje najemnine - pridobitev subvencije k plačilu tržne najemnine - pozneje ugotovljeno lastništvo nepremičnine - obnova postopka subvencioniranja najemnine - - novo dejstvo
Predmet presoje v zadevi je le odločitev, da se postopek uradoma obnovi. Enako kot pritožbeni organ tudi sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni vsi za to predpisani pogoji. Sporna je, glede na tožbene in pred tem pritožbene ugovore, vrednost novo ugotovljenega nepremičnega premoženja. To pa je okoliščina, ki se ugotavlja in upošteva (šele) v obnovljenem postopku.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 20.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - razpisni pogoji - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
V časopisu Dnevnik je bil objavljen javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, na katerega se je v razpisanem roku prijavila tudi tožnica. Njena vloga je bila nepopolna, zato je bila pozvana na dopolnitev. Z dopisom za dopolnitev vloge je bila tudi pravilno opozorjena, da bo v primeru, če vloge v danem roku ne bo ustrezno dopolnila, vloga zavržena. Tožnica v dopolnitvi vloge ni predložila popolnih podatkov glede svojih dohodkov, zato je bila njena vloga pravilno zavržena.
SZ-1 člen 87, 87/2. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - razpisni pogoji - stalnost bivanja v občini
Tožnik je ob vložitvi vloge predložil potrdilo Upravne enote Celje o prijavi stalnega prebivališča, ki ni dokazovalo izpolnjevanja pogoja iz 3. 2. točke Javnega razpisa, to je stalnosti bivanja v Mestni občini Celje, dokazovalo pa je izpolnjevanje splošnega pogoja iz 2.1 točke Javnega razpisa. Ta ugotovitev po mnenju sodišča pomeni, da tožnikova vloga ni bila popolna in bi moral prvostopenjski organ, v kolikor bi sledil določbam ZUP o ravnanju z nepopolno vlogo in Splošnim določbam v Javnemu razpisu v točki 6 (Razpisni postopek), tožnika pozvati, naj nepopolno vlogo dopolni.
Tožnik je uveljavljal dodatne točke glede zdravja partnerke in je tudi priložil zdravniško potrdilo kot prilogo, zato ni bilo podlage, da bi ga organ pozival na dopolnitev potrdila, razen če bi ga štel za nejasnega, to pa se ni zgodilo. Organ je na tej podlagi napravil dokazno oceno glede kategorije zdravja, sicer iz potrdila izhaja, da se je „pacientki leta 2009 stanje spontano popravilo“, ko se je preselila v drugo stanovanje; to potrdilo je bilo izdano dne 19. 1. 2011, torej približno 2 leti po omenjenem spontanem izboljšanju stanja.
ZUP člen 138, 200. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 22.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - javni razpis - - bivanje v neprimernem stanovanju - ogled stanovanja - navajanje neresničnih podatkov - stranka v postopku
Dejstva, ki jih je A.A. navajala na podlagi vprašanj komisije, presegajo njeno vlogo lastnice stanovanja, ki je omogočila komisiji ogled stanovanjskih razmer. Na ta dejstva, ki jih je komisija presodila skupaj z ugotovitvami ogleda, pa je oprta sporna odločitev prvostopenjskega organa, pri čemer pa tudi ni razvidno, kakšen status v postopku je imela lastnica stanovanja. Ker A.A. med postopkom ogleda ni bila zaslišana kot priča, organ ni imel podlage, da se opre na njeno izpovedbo ter jo oceni kot neverodostojno.
najemnik denacionalizacijskega stanovanja - pravice najemnika denacionaliziranega stanovanja - pravica do nadomestila za rešitev stanovanjskega vprašanja
Pravico do odkupa stanovanja oziroma ustreznega nadomestila ima tako prejšnji imetnik stanovanjske pravice na (prej) družbenem (sedaj vrnjenem) stanovanju, ki je stanovanjsko pravico imel na dan uveljavitve SZ/91, tj. 18. 10. 1991, stanovanjska pravica pa preneha šele s sklenitvijo najemne pogodbe.