ZGos člen 12. Pravilnik o določitvi podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (2006) člen 3, 4. ZUP člen 144, 214, 237, 237/2, 237/2-7.
gostinstvo - obratovalni čas - podaljšani obratovalni čas - obrazložitev odločbe - skrajšani ugotovitveni postopek - bistvena kršitev določb postopka
Iz določb Odloka o merilih za določanje podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost jasno izhaja, da mora prvostopenjski organ, še preden izda odločbo o podaljšanem obratovalnem času, pridobiti mnenje KS. Utemeljeno je namreč pričakovati, da prav KS dobro pozna okoliščine na območju, ki jih mora toženka upoštevati pri odločanju, (tudi) v smislu uporabe meril iz 4. člena Odloka. Ta pogoj v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen, zato že iz tega razloga izpodbijane odločbe ni mogoče potrditi kot pravilne in zakonite.
razlastitev - služnost - rok za vložitev zahteve - prekluzivni rok
Upravnosodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da če je zakonodajalec drugi odstavek 95. člena ZUreP-1 izrecno vključil v prvi odstavek 103. člena ZPNačrt, drugačna razlaga, kot razlaga, kakršno je uporabila toženka, da od uveljavitve 103. člena ZPNačrt rok za vložitev zahteve za razlastitev ni več predpisan, ni mogoča.
koncesija - koncesija za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni - vodno dovoljenje
Vodno dovoljenje, izdano na podlagi 25. člena ZV-1B, je posebno vodno dovoljenje, v katerem je treba v izreku določiti pogoje za izvajanje vodne pravice v skladu z določbami koncesijskih aktov in sklenjenih koncesijskih pogodb. Tožena stranka tako nima podlage, da bi z izpodbijano odločbo naložila kakršnekoli nove ali dodatne obveznosti, prav tako nima podlage, da bi spreminjala in omejevala pridobljene pravice tožeče stranke. Drugačna razlaga te zakonske določbe bi lahko pomenila neustaven poseg v pridobljene pravice tožeče stranke oziroma v njena utemeljena pravna pričakovanja.
ZGO-1 člen 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6, 6/3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalna gradnja - enostaven objekt - kulturni spomenik - kulturnovarstveno soglasje
Tožnica bi za sporno tablo za oglaševanje, glede na območje njene postavitve, morala pridobiti kulturnovarstveno soglasje. Ker takšnega soglasja ni pridobila, table ni mogoče obravnavati kot enostavni objekt, katerega gradnja se lahko začne brez gradbenega dovoljenja.
ZIL-1 člen 68, 68/1, 68/2, 68/3. ZUP člen 104, 104/1.
ugovor zoper registracijo znamke - zamuda roka - zahteva za vrnitev v prejšnje stanje - standard skrbnega ravnanja
Gola trditev, ki ni oprta na noben dokaz oziroma ni taka, da je po naravi ne bi bilo mogoče dokazati, ne more zadoščati za sklepanje o skrbnosti toženkinega ravnanja.
ZEVP-2 člen 13, 17, 18, 20. ZVDZ člen 7. ZVPEP člen 7, 10. URS člen 14, 43. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 21, 39, 47, 52. Konvencija o pravicah invalidov člen 20.
volilna pravica - podaljšanje roditeljske pravice - odvzem volilne pravice - pravnomočno razsojena stvar - volilna evidenca - pravo EU - vpis v volilni imenik
Pravica iz člena 39(1) Listine EU o temeljnih pravicah v povezavi s členom 21(1) Listine EU o temeljnih pravicah ter 29. člena MKPI ni absolutna pravica, ampak jo je v skladu z določbo člena 52(1) Listine EU o temeljnih pravicah mogoče omejiti, če je to predpisano z zakonom in je spoštovana bistvena vsebina pravice, če je omejitev potrebna in dejansko ustreza ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Unija in če so omejitve potrebne zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih, pri čemer je v konkretnem primeru važno tudi, da so omejitve za vse državljane EU enake. Tak razlog za omejitev je nepravdno sodišče v zadevi N 124/2011 ugotovilo; ali je ta razlog nepravdno sodišče ugotovilo na pravilen način in v skladu s prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, pravom EU in MKPI, pa ni bilo stvar odločanja v upravnem postopku pred toženo stranko, niti ni to stvar presoje Upravnega sodišča v tem sporu.
Razlogovanje prvostopenjskega organa, da tožnica ne izpolnjuje predkupne pravice kot kmet zato, ker ob vložitvi vloge za odobritev pravnega posla ni imela priznanega statusa kmeta z odločbo upravnega organa, ni pravilno. Odločba o priznanju statusa kmeta je namreč dekalratorne narave, zato praviloma učinkuje od tedaj, ko je nastalo pravno relevantno dejstvo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - oporni zid - projektna dokumentacija
Sodišče ne vidi razloga, zakaj ne bi bila primerna metoda za ugotavljanje višine zidu tudi metoda, ki jo je uporabila inšpektorica, in sicer, da je preštela število zidakov, iz katerih je zgrajen zid, izmerila širino posameznega zidaka (iz obrazložitve odločbe je mogoče ugotoviti, kaj pomeni faktor 0,19 m), in višino zidu ugotovila z zmnožkom števila vrst zidakov in izmerjene širine posameznega zidaka. Posledično tudi ne more uspeti s tudi sicer povsem pavšalnim sklicevanjem na ustavne pravice, ki naj bi bile kršene z navedeno metodo ugotavljanja višine zidu.
V inšpekcijskih postopkih se ugotavlja skladnost gradnje s pogoji, ki izhajajo iz gradbenega dovoljenja (izreka) projektna dokumentacija kot del gradbenega dovoljenja pa je le strokovno tehnični pripomoček, ki ne more nadomestiti gradbenega dovoljenja oz. ga dopolniti ali nadomestiti.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - prenehanje koncesijske pogodbe - pristojnost sodišča splošne pristojnosti
Vprašanje prenehanja koncesijske pogodbe z odkupom je urejeno s samo koncesijsko pogodbo, kar pomeni, da se ureja sporazumno, po volji pogodbneih strank, v primeru spora pa odloča sodišče splošne pristojnosti.
Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 111. Delegirana uredba Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost člen 30, 31.
neposredna plačila v kmetijstvu - pogoji za pridobitev sredstev - zavrnitev zahtevka
Prvostopenjski organ je z upravnim pregledom ugotovil, da 5 konj od prijavljenih 22 v času oddaje zbirne vloge (in izdaje izpodbijane odločbe) ni bilo na kmetijskem gospodarstvu tožnika, kar za tožnika niti ni sporno. To pa pomeni, da je bilo glede teh živali utemeljeno ugotovljeno neizpolnjevanje pogojev upravičenosti za uveljavljanje zadevnih plačil oziroma zahtevkov.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - obrazložitev odločbe
Načelo, da “plača povzročitelj obremenitve“ je eno od osnovnih načel okoljske politike EU.
Po določbi petega odstavka 157 a. člena ZVO-1 sicer lahko državna inšpekcija naloži odstranitev odpadkov, ki so nezakonito odloženi na zemljišču v lasti osebe zasebnega prava, lastniku tega zemljišča, vendar se ta določba uporablja le v primeru, ko povzročitelj obremenitve ni znan. Drugače ne izhaja niti iz ostalih določb ZVO-1.
Vročitev po tretjem odstavku 87. člena ZUP velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. To pa pomeni, da velja vročitev (s fikcijo) za opravljeno z dnem poteka 15-dnevnega roka za prevzem dokumenta, ki je določen v tretjem in četrtem odstavku 87. člena ZUP.
Po tretjem odstavku 20. člena ZUS-1 stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati dokaze v postopku pred izdajo akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali že v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1). Ne glede na navedeno pa bi morali tožeči stranki okoliščine, ki jih navajata v tožbi, v okviru instituta vrnitve v prejšnje stanje, ki ga ureja ZUP v določilih 103. do 108. člena, uveljavljati v upravnem postopku pred organom, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 3.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - splošni pogoji za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja - premoženje upravičenca - premoženjski cenzus - kasneje nastalo novo dejstvo
Vsak razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem predstavlja povsem samostojen postopek in je potrebno vedno upoštevati dejansko stanje in okoliščine, ki veljajo v času vsakokratnega razpisa. Te okoliščine pa se lahko od razpisa do razpisa med seboj tudi razlikujejo.
V 7. poglavju javnega razpisa je bilo navedeno, da se pri obravnavi vloge upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge in so navedene v vlogi in da se kasnejših sprememb ne upošteva. Izrecno je tudi navedeno, da se v dvomu šteje, da se upoštevajo razmere na zadnji dan roka za oddajo vloge.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-7.3, 74, 152. ZUS-1 člen 64.
gradbeno dovoljenje - gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta - garaža - nadomestna gradnja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Po mnenju sodišča zgolj sklicevanje tožene stranke na določila Odloka o OPN in ZGO-1, brez zahtevane pravne obrazložitve in ugotovitve dejanskega stanja, ne zadostuje za odločitev o vlogi tožnika za pridobitev gradbenega dovoljenja, temveč morajo biti jasno navedeni argumenti, zakaj predmetni nezahtevni objekt, ne predstavlja nadomestnega objekta.
Presoja sodišča, ali je takšna odločitev pravilna, ni mogoča, saj se izpodbijanega akta ne da preizkusiti, tožena stranka pa s pojasnili v odgovoru na tožbo te pomanjkljivosti ne more odpraviti.
sodnik - letni razpored - razporeditev - akt zoper katerega je možen upravni spor
Ker je bila tožnica, ki je okrajna sodnica, na Okrožno sodišče v A. razporejena za obdobje od 11. 2. 2016 do 10. 2. 2019, je bila s tem izčrpana možnost nadaljnje razporeditve te (okrajne) sodnice na okrožno sodišče. Glede na to, da je bila tožnica z izpodbijano odločbo razporejena od 11. 2. 2019 dalje, pri čemer njena ponovna razporeditev ni časovno omejena, sodišče ugotavlja, da je takšna razporeditev tožnice, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, v nasprotju z določilom petega odstavka 71. člena ZS, torej nezakonita. Na ugotovitev sodišča, da je predmetna razporeditev tožnice nezakonita, ne vpliva niti razlog razporeditve, ki ga tožena stranka utemeljuje z obstojem delovnih potreb, niti morebitno podano soglasje tožnice za razporeditev. Če bi želel zakonodajalec na ta način urediti razporeditev okrajnih sodnikov na okrožna sodišča preko treh let, bi takšne razporeditve v besedilu člena pogojeval z danim soglasjem sodnika.
Slovenija odobri kot odbitek od davka od dohodka plačanega rezidenta znesek, ki je enak davku od dohodka, ki je plačan v tujini, pri tem pa tak odbitek ne sme preseči zneska dohodnine, ki bi ga bilo treba plačati po ZDoh-2 od tujih dohodkov, če odbitek ne bi bil možen.
ZGas člen 13, 13/2, 13/5. Pravilnik o strokovnih izpitih poklicnih gasilcev (2000) člen 8a, 8b. ZUP člen 213, 213/2, 213/6.
inšpekcijski postopek - ukrep požarnega inšpektorja - poklicni gasilci - poveljnik - izrek odločbe - izpolnjevanje pogojev
Sodišče ne more slediti stališču, da mora poklicni gasilec, ki kot operativni vodja ali poveljnik vodi operativno delo v poklicni poklicni gasilski enoti najvišje kategorije in izpolnjuje pogoje, ki so zanj predpisani v petem odstavku 13. člena ZGas, izpolnjevati tudi pogoje, ki so predpisani v drugem odstavku 13. člena ZGas (izobraževanje v gasilski šoli po programu za poklicne gasilce in oprava predpisanega strokovnega izpita), ker po presoji sodišča iz 13. člena ZGas navedeno ne izhaja. Za operativnega vodjo ali poveljnika v poklicne gasilske enote najvišje kategorije so določeni pogoji v petem odstavku 13. člena ZGas.
sodnik - letni razpored - razporeditev - akt zoper katerega je možen upravni spor
Ker je bila tožnica, ki je okrajna sodnica, na Okrožno sodišče v C. razporejena za obdobje od 1. 3. 2016 do 28. 2. 2019, je bila s tem izčrpana možnost nadaljnje razporeditve te (okrajne) sodnice na okrožno sodišče. Glede na to, da je bila tožnica z izpodbijano odločbo razporejena od 1. 3. 2019 dalje, pri čemer njena ponovna razporeditev ni časovno omejena, sodišče ugotavlja, da je takšna razporeditev tožnice, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, v nasprotju z določilom petega odstavka 71. člena ZS, torej nezakonita. Na ugotovitev sodišča, da je predmetna razporeditev tožnice nezakonita, ne vpliva niti razlog razporeditve, ki ga tožena stranka utemeljuje z obstojem delovnih potreb, niti morebitno podano soglasje tožnice za razporeditev, katerega obstoj si stranki sicer različno razlagata. Če bi želel zakonodajalec na ta način urediti razporeditev okrajnih sodnikov na okrožna sodišča preko treh let, bi takšne razporeditve v besedilu člena pogojeval z danim soglasjem sodnika.