Tožnica tako v pritožbi kot v tožbi zgoraj navedeno odločitev izpodbija s pavšalno trditvijo, da ji je dohodnina previsoko odmerjena. Te trditve tožnica ne konkretizira, sodišče pa ji glede na podatke spisa ne pritrjuje.
tujec - dovolitev zadrževanja - načelo nevračanja - varna izvorna država - pravni interes - stranka
Tožnik lahko izkaže takšne razloge, iz katerih bi bilo mogoče zaključiti, da Srbija zanj ni varna izvorna država. Tega pa tožnik po presoji sodišča le z golimi in neizkazanimi ter dokazno nepodprtimi trditvami, "da je kršitev načela nevračanja podana že zato, ker ima vse svoje socialne vezi v Sloveniji, saj ni bil na Kosovu od svojega 6 leta dalje in da je presplošna presoja organa, da je Srbija varna izvorna država", ni storil.
Tožnikove udeležbe ni treba nujno zagotoviti v postopku pred Upravno enoto Ljubljana zaradi vložene prošnje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje, saj v upravnem postopku ne nastopa kot stranka niti ne zatrjuje, da bi zahteval udeležbo, zaradi česar v tem delu niso podani zakonski pogoji za dovolitev zadrževanja po peti alineji drugega odstavka 73. člena Zakona o tujcih.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 3.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - splošni pogoji za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja - premoženje upravičenca - premoženjski cenzus - kasneje nastalo novo dejstvo
Vsak razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem predstavlja povsem samostojen postopek in je potrebno vedno upoštevati dejansko stanje in okoliščine, ki veljajo v času vsakokratnega razpisa. Te okoliščine pa se lahko od razpisa do razpisa med seboj tudi razlikujejo.
V 7. poglavju javnega razpisa je bilo navedeno, da se pri obravnavi vloge upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge in so navedene v vlogi in da se kasnejših sprememb ne upošteva. Izrecno je tudi navedeno, da se v dvomu šteje, da se upoštevajo razmere na zadnji dan roka za oddajo vloge.
Vročitev po tretjem odstavku 87. člena ZUP velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. To pa pomeni, da velja vročitev (s fikcijo) za opravljeno z dnem poteka 15-dnevnega roka za prevzem dokumenta, ki je določen v tretjem in četrtem odstavku 87. člena ZUP.
Po tretjem odstavku 20. člena ZUS-1 stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati dokaze v postopku pred izdajo akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali že v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1). Ne glede na navedeno pa bi morali tožeči stranki okoliščine, ki jih navajata v tožbi, v okviru instituta vrnitve v prejšnje stanje, ki ga ureja ZUP v določilih 103. do 108. člena, uveljavljati v upravnem postopku pred organom, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-7.3, 74, 152. ZUS-1 člen 64.
gradbeno dovoljenje - gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta - garaža - nadomestna gradnja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Po mnenju sodišča zgolj sklicevanje tožene stranke na določila Odloka o OPN in ZGO-1, brez zahtevane pravne obrazložitve in ugotovitve dejanskega stanja, ne zadostuje za odločitev o vlogi tožnika za pridobitev gradbenega dovoljenja, temveč morajo biti jasno navedeni argumenti, zakaj predmetni nezahtevni objekt, ne predstavlja nadomestnega objekta.
Presoja sodišča, ali je takšna odločitev pravilna, ni mogoča, saj se izpodbijanega akta ne da preizkusiti, tožena stranka pa s pojasnili v odgovoru na tožbo te pomanjkljivosti ne more odpraviti.
Izpodbijani sklep predstavlja sklep o davčni izvršbi; izvršilni postopek zoper tožnico se je torej že začel. Tožnica nima prav, ko zatrjuje, da bi v izpodbijanem sklepu morala biti vsebovana obrazložitev presoje, zakaj se izvršba ne odloži po drugem odstavku 87. člena ZDavP-2. Najprej zato, ker se je v obravnavanem primeru izvršba že začela, vsled česar odlog izvršbe iz 87. člena ZDavP-2, ki se nanaša na čas po izdaji odmerne odločbe in pred začetim izvršilnim postopkom, kot institut ne pride v poštev, temveč bi v poštev prišlo kvečjemu zadržanje že začete izvršbe iz 157. člena ZDavP-2. Poleg tega pa tudi zato, ker prvostopenjski organ ocenjuje zavezančeve možnosti, da uspe s pritožbo zoper sklep o izvršbi pri čemer izda o tem sklep le, če so možnosti za uspeh po njegovi presoji podane.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZIN člen 24, 24/4. ZUP člen 260.
inšpekcijski postopek - prijavitelj - stranski udeleženec - tožnik v upravnem sporu - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - sklep o ustavitvi postopka - obnova inšpekcijskega postopka - obnova upravnega postopka končanega s procesnim sklepom
Tisti, ki vloži prijavo, na tej podlagi ne pridobi položaja stranskega udeleženca, lahko pa položaj stranskega udeleženca v postopku pridobi, če izkaže, da je oseba, katere pravne koristi so z ukrepanjem inšpekcijskega organa prizadete (43. člen ZUP).
Pravni interes stranskega udeleženca se lahko pokaže šele po uvedbi inšpekcijskega postopka in samo, dokler ta postopek po volji stranke ali po uradni dolžnosti zaradi varstva javnega interesa še traja.
Ker v postopku izdaje izpodbijanega sklepa o ustavitvi inšpekcijskega postopka v obliki zapisa na koncu zapisnika gradbenega inšpektorja tožnik ni imel položaja stranskega udeleženca, nima procesne legitimacije za sprožitev upravnega spora zoper v tem postopku izdan sklep o ustavitvi postopka.
Iz 260. člena ZUP jasno izhaja, da je obnova upravnega postopka mogoča samo zoper dokončno odločbo; obnove zoper sklep pa ni mogoče dovoliti.
Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne oblikuje ali spreminja pravnega položaja oseb, prav tako pa tudi ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Zato v skladu z zakonsko ureditvijo ne more dobiti učinka materialne dokončnosti in pravnomočnosti. Obnove postopka zoper sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka v obliki zapisa na koncu zapisnika gradbenega inšpektorja, torej ni mogoče dovoliti.
gradbeništvo - inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - izkoriščanje mineralnih surovin - dovoljenje za izkoriščanje mineralnih surovin - rudarstvo - prepoved izvajanja rudarskih del
Za izkoriščanje mineralnih surovin tožnik ni izpolnjeval pogojev za izkoriščanje mineralnih surovin v določenem pridobivalnem prostoru, kot jih za to določa ZRud-1. Da bi bil tožniku za izkoriščanje mineralnih surovin izdan kakršenkoli upravni akt, tožnik niti ne zatrjuje.
Pravna podlaga za izdajo sklepa je drugi odstavek 111. člena ZDavP-2, kjer razlogi glede onemogočene ali otežene izpolnitve davčne obveznosti niso posebej navedeni kot pogoj za zavarovanje davčne obveznosti, če pričakovana davčna obveznost presega 50.000,00 EUR. Zato ob tako ugotovljeni višini pričakovane obveznosti tožeče stranke (nad 50.000,00 EUR) davčnemu organu pri izpodbijani odločitvi ni treba ugotavljati ali bo izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo. Gre za zakonsko določbo (ki po ZDavP-2F velja od 1. 1. 2013), ki davčnemu organu ne dopušča diskrecijske pravice glede odločanja ali bo zahteval zavarovanje ali ne. Prav tako davčnemu organu ni treba utemeljevati razlogov v zvezi z oteženo izpolnitvijo plačila davčne obveznosti oziroma onemogočenim plačilom davčne obveznosti, v smislu prvega odstavka 111. člena ZdavP-2. Davčnemu organu v tem primeru ni treba izkazovati dejanj davčnega zavezanca, s katerimi odtujuje, skriva ali drugače razpolaga s premoženjem (subjektivna nevarnost).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - verjetni izgledi za uspeh - dokazno breme
V primeru, ko mora prosilec navesti okoliščine in dejstva o zadevi, s katerimi bo izkazal verjetne izglede za uspeh oziroma bo izkazal, da zadeva ni očitno nerazumna, se od prosilca ne pričakuje, da bo podal popolne navedbe in popolno vlogo v smislu že dejanskega izvajanja naloge, kot tudi tožnik opozarja v tožbi, vendar pa se utemeljeno lahko pričakuje (na tožniku je namreč dokazno breme), da bo ponudil dejstva in okoliščine, iz katerih izhaja verjetnost, da bi bil s predlogom za dopustitev revizije v konkretnem primeru uspešen. Tega tožnik v tem primeru ni ponudil.
Na podlagi člena 220(2)(b) CZS se naknadna vknjižba ne opravi če znesek zakonsko dolgovanih dajatev ni bil vknjižen kot posledica napake carinskih organov, ki je oseba, zavezana plačilu, ni mogla ugotoviti ter je sama ravnala v dobri veri in v skladu z vsemi predpisi, določenimi z veljavno zakonodajo v zvezi s carinsko deklaracijo. Kot to po presoji sodišča pravilno navajata prvostopenjski in pritožbeni organ so predhodno navedeni trije pogoji predpisani kumulativno. Že če ni izkazan eden od navedenih pogojev, pride do naknadne vknjižbe zakonsko dolgovanih dajatev. Po presoji sodišča je finančni organ pravilno ugotovil, da v predmetni zadevi ne gre za situacijo iz 220(2)(b) CZS.
zaključne ugotovitve KPK - župan - zamolčanje podatkov - nezdružljivost s funkcijo župana - opravljanje pridobitne dejavnosti - preprečevanje korupcije - Komisija za preprečevanje korupcije - ugotovitve o konkretnem primeru
Toženka je pravilno zaključila, da ravnanje tožnika predstavlja kršitev integritete, ko je ugotovila, da tožnik kot nosilec javne funkcije - župan ni ravnal, kot je pričakovano in odgovorno (pri preprečevanju in odpravljanju tveganj pri uporabi funkcije kot pristojnosti za odločanje), ko ni ravnal v skladu z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnim kodeksom.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - brezplačna pravna pomoč
Zaključek tožene stranke je preuranjen, saj iz obrazložitve izpodbijane odločbe in tožbenih navedb ni mogoče pritrditi toženi stranki, da gre za isto zadevo, za katero je bila tožniku že dodeljena BPP, temveč da gre za dve različni zadevi, ki se razlikujeta v znesku. Tožena stranka dejanskega stanja, ki je relevantno za uporabo določbe četrtega odstavka 24. člena ZBPP, v obravnavani zadevi ni popolno ugotovila. V ponovnem postopku mora najprej ugotoviti ali gre za isto zadevo in šele nato presoditi ali je zadeva (ne)razumna oziroma, da tožnik v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh.
Davčni organ je v vsakem postopku davčne izvršbe po prejemu pritožbe zoper sklep o izvršbi zavezan po uradni dolžnosti presoditi, ali bi bilo glede na njegovo oceno o možnosti uspeha s pritožbo smiselno zadržati že začeto izvršbo do odločitve o pritožbi zoper sklep o izvršbi. Če je ta ocena pozitivna, izda o zadržanju izvršbe sklep. Če je ta ocena negativna, pa mu posebnega sklepa o nezadržanju izvršbe ni treba izdati. 157. člen ZDavP-2 pa ne predvideva, da bi zadržanje lahko zahtevala stranka, kar logično pomeni, da davčni organ ni zavezan, da bi na podlagi vložene zahteve oziroma pobude še enkrat presojal pogoje za zadržanje in o svoji presoji obveščal zavezanca.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZKUASP člen 56, 56/1.
tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - sklep o izločitvi - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep predstavlja odločitev o zahtevi za izločitev članov toženca, ki predstavlja zgolj vmesno, procesno odločitev, sprejeto v okviru postopka določanja primerne tarife za radiodifuzno (kabelsko) retransmisijo glasbenih del, in se nanaša le na izvedbo konkretnega upravnega postopka. Ker je torej izpodbijani sklep procesni sklep, saj vsebuje odločitev procesne narave in ne predstavlja končne odločitve o glavni stvari v postopku določitve primerne tarife za radiodifuzno (kabelsko) retransmisijo glasbenih del, ni dokončni upravni akt v smislu prej citiranega prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in zato ne uživa samostojnega sodnega varstva. Poleg tega tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta (v glavni stvari, o določitvi primerne tarife za radiodifuzno (kabelsko) retransmisijo glasbenih del) ni obnovljen, ustavljen ali končan.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - soglasje - odločba o prekršku
Sodišče ne sledi stališču, da bi moral biti družbi A. d.o.o. izdan konkretni posamični akt, ki bi ji prepovedoval zaposlovanje tujcev in da bi lahko šele na podlagi tega akta ZRSZ zavrnil izdajo soglasja k izdaji enotnega dovoljenja. V zadevi pa je nesprono, da je bila družba A. d.o.o. spoznana za odgovorno za prekšek po 3. točki prvega odstavka 217. člena ZDR-1.
ZMZ-1 člen 50, 50/2, 50/2-2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - samovoljna zapustitev azilnega doma - zavrženje tožbe - pravni interes
Toženka je sodišče 9. 5. 2019 obvestila, da je tožnik 5. 5. 2019 zapustil azilni dom. Ker se torej ne nahaja v azilnem domu, v katerem bi moral počakati na pravnomočno odločitev o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in se vanj tudi ni vrnil po poteku treh dni, je sodišče ocenilo, da ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka. Ob ugotovitvi, da pravni interes ne obstaja več, sodišče ne presoja utemeljenosti tožbe, zato se do navedb strank v postopku ni posebej opredeljevalo.
ZMZ-1 člen 26, 27, 52, 52/1, 52/1-1, 52/1-2. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-2, 64/1-3, 64/1-4, 64/4.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - varna izvorna država - preganjanje
Toženka je v obrazložitvi odločbe navedla, da tožnik svojo prošnjo utemeljuje z diskriminacijo kot pripadnik Berberov ter s slabo ekonomsko situacijo, v nadaljevanju odločbe pa ugotavlja, da je iz opisa dogodkov, kot ga je podal tožnik, razvidno, da gre izključno za ekonomske razloge, pri čemer tudi ugotavlja, da glede na tožnikove navedbe dvomi, da je pripadnik berberske etnične skupnosti, a ne poda razlogov za navedeno.
Iz tega, kar je tožnik povedal ob podaji prošnje in na osebnem razgovoru, izhaja, da je zatrjeval diskriminatorno ravnanje Arabcev do njega kot pripadnika Berberov, kar se lahko nanaša tudi na ekonomske vidike diskriminacije z možnostjo pridobivanja dohodka ali zaslužka, kar je sicer uvodoma ugotovila tudi sama toženka v nadaljevanju pa se do navedenega ni opredelila. Zaradi takšnega ravnanja bi bil namreč tožnik lahko preganjan zaradi narodne pripadnosti v smislu 3. alineje prvega odstavka 27. člena ZMZ-1.
V določenih primerih socialno ekonomska diskriminacija lahko pomeni preganjanje in lahko predstavlja tako hudo kršitev človekovih pravic, da preraste v preganjanje. Pojem preganjanja predstavlja nedoločen pravni pojem in je treba njegovo vsebino napolniti v vsakem konkretnem primeru glede na okoliščine specifične zadeve tako z vidika splošnih informacij o stanju v izvorni državi kot tudi z vidika osebnih okoliščin prosilcev, kot so starost, spol, zdravstveno stanje, trajanje škodnih ravnanj in njihov psihološki in fizični učinek.