gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - etažnost stavbe - vkopana klet - obvezna razlaga PUP
Obvezna razlaga je ne glede na njen kasnejši sprejem, del norme od njene uveljavitve. V primeru, da bi organ, ki sprejema obvezno razlago, z njo določil vsebino, ki je ob njeni uveljavitvi predpis ni imel, pa ne bi šlo za obvezno razlago, temveč za spremembo oziroma dopolnitev predpisa, ki mora biti sprejeta po postopku za spremembo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
Tožnik v prošnji za BPP poleg dolgotrajnosti kazenskega postopka navaja tudi vrsto drugih morebitnih temeljev za odškodninsko odgovornost države. Ker se toženka do njih ne opredeljuje, oziroma jih v obrazložitvi izpodbijane odločbe sploh ne omenja, temveč svojo odločitev opira izključno na ugotovitev, da tožnik nima verjetnih možnosti za uspeh glede odškodnine za dolgotrajnost postopka, je izpodbijana odločba v bistvenih elementih ostala neobrazložena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zamolčanje podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj
Po petem odstavku 20. člena ZBPP prosilec nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP, če je v izjavi iz prvega odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP pa je o tem izdal odločbo. Toženka je o tej okoliščini izdala odločbo, ki je že pred vložitvijo obravnavanih prošenj za BPP postala pravnomočna, zato je te prošnje pravilno zavrgla na podlagi 1. točke drugega odstavka 37. člena v zvezi s petim odstavkom 20. člena ZBPP.
nadomestilo zaradi omejene rabe prostora - obnova upravnega postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in dokazi
Dejstva, nastala po tem, ko je bila v postopku že izdana odločba, so lahko podlaga za nov zahtevek in za novo odločbo na drugačni dejanski in pravni podlagi, ne morejo pa biti podlaga za obnovo postopka v smislu 1. točke 260. člena ZUP.
davčni inšpekcijski nadzor - sodelovanje zavezanca - društvo - vstop v prostore - opravljanje gostinske dejavnosti - povrnitev stroškov postopka
Tožeča stranka ugovarja opredelitvi prostorov društva kot gostinskega lokala oziroma zaključku, da se je v njenih prostorih opravljala gostinska dejavnost, in s tem svojemu položaju zavezanca, ki se je dolžan ravnati po določbah 138. člena ZDavP-2. Omenjeni zaključek je pravilen, saj je ne le oprema prostorov, temveč zlasti ravnanje zastopnika tožeče stranke ob prihodu inšpektorjev, več kot zgolj kazalo na to, da se v prostorih tožeče stranke opravlja gostinska dejavnost. Zato je bil utemeljeno izdan sklep o začetku nadzora blagajniškega poslovanja in zato se je utemeljeno in skladno z določbami 76. člena ZDavP-2 od tožeče stranke zahtevalo, da svoje (nasprotne) trditve v postopku nadzora dokaže, česar pa ni uspela storiti. Uspeti tudi ne more z ugovorom, da inšpektorji niso imeli podlage za vstop, saj je bilo v postopku kot nesporno ugotovljeno, da je na naslovu dejansko registriran sedež društva in da torej ne gre za zasebne prostore zastopnika tožeče stranke.
Ker tožeča stranka do izdaje odločbe ni zahtevala povrnitve stroškov, je v skladu s 116. členom ZUP pravico do povrnitve stroškov izgubila.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Pravilna je ugotovitev organa za brezplačno pravno pomoč, da tožnik v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh, saj je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev predloga za obnovo postopka, pri tem pa se je skliceval na 10. točko 394. člena ZPP, torej na možnost uporabe novih dejstev in dokazov, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku, vendar pa tudi po pozivu organa za brezplačno pravno pomoč ni navedel novih dejstev in dokazov, ki bi lahko imeli za posledico drugačno odločitev.
davek od dobička pravnih oseb - investicijska olajšava - olajšava za investiranje - navidezni pravni posel - izogibanje plačilu davka - dokazno breme
Investicijsko olajšavo je mogoče priznati le za dejansko investirani znesek, ne pa za navidezno investirani znesek, dogovorjen med povezanima osebama zgolj z namenom zniževanja davčne obveznosti.
Tožnik bi lahko dosegel, da se s strani davčnega organa ugotovljena davčna osnova zniža, če bi dokazal, da je nižja. Pri tem je v smislu 76. člena ZDavP-2 dokazno breme na tožniku.
Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev točka III.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - sofinanciranje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja - izpolnjevanje pogojev za dodelitev sredstev - dopolnitev vloge
Tožeča stranka bi morala potrdilo, ki ga je predložila skupaj s pritožbo zoper izpodbijano odločbo, poslati že skupaj z vlogo oziroma v materialnem roku za oddajo vloge na javni razpis. Le-ta namreč jasno določa, da morajo biti v vlogi na posameznem obrazcu priložene vse priloge in dokazila, ki so navedena v obrazcu vloge. Vloga tožeče stranke je bila že ob sprejemu popolna in razumljiva. Takih vlog pa po vložitvi le-teh ni mogoče dopolnjevati s potrdili, ki bi nadomestila že priložena potrdila.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - predkazenski in kazenski postopek - verjetni izgled za uspeh - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V obravnavanem primeru tožena stranka ni pravilno ugotavljala dejanskega stanja, kolikor se nanaša na osebnost in starost samega obdolženca kot mlajšega polnoletnika in drugih konkretnih okoliščin na strani tožnika, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel tožnik kot obdolženi v kazenski zadevi že med tekom predkazenskega postopka strokovno obrambo z zagovornikom, izhajajoč iz stališča, da za zadevno kaznivo dejanje po 2. odstavku 206. člena KZ-1 glede na zagroženo kazen zapora od treh let do petnajst let pogojna obsodba ni mogoča. Tako poenostavljena razlaga je napačna. V tem pogledu sodišče meni, da če bi bil namen zakonodajalca, da se brezplačna pravna pomoč ne more dodeliti v nobenem primeru za obdolžence v kazenskem postopku, bi to brez dvoma lahko uvrstil med izjeme (ki jih je taksativno določil z določili 1., 2. in 3. alinee 8. člena ZBPP, ki jih je v skladu s pravili o razlagi pravnih norm potrebno razlagati restriktivno).
ZPPreb člen 8, 8/1. ZUP člen 126, 138. URS člen 32.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - omejitev pravice do izbire prebivališča - začetek postopka po uradni dolžnosti - načelo zaslišanja stranke
Pri odločanju o tem, kje posameznik ne prebiva in kje prebiva na podlagi ZPPreb gre za odločanje o ustavni pravici, po kateri ima vsakdo pravico, da si izbira prebivališče kar z bistveno zmanjšanimi omejitvami velja za državljane Republike Slovenije kot za tujce. Omejitev pravice do izbire prebivališča je dopustno omejiti zaradi zavarovanja javnega reda, če je to v skladu z načelom sorazmernosti, kar je treba presojati v vsakem posamičnem primeru glede na konkretne okoliščine.
Po uradni dolžnosti je organ zavezan uvesti postopek za ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča le, če dobi zahtevo samoupravne lokalne skupnosti na območju katere je posameznik prijavil stalno prebivališče, ali na območju katere dejansko živi. Po uradni dolžnosti je sicer dopustno začeti postopek tudi v okoliščinah po 1. odstavku 8. člena ZPPreb, ki je tudi pravna podlaga za konkretno odločanje v tem primeru. Vendar mora biti vodenje postopkov po tem členu, če pobudo in določene dokaze, ki bi lahko bili relevantni v sporu, pristojnemu organu predložijo tretje osebe, ki so v sporih s posameznikom, katerega stalno prebivališče se ugotavlja, še z večjo pozornostjo podrejeno ustavnopravnim standardom posega v ustavno pravico in na to vezana pravila udeleženke v postopku po ZUP.
dohodnina - davek od dohodkov iz premoženja - navidezni pravni posel - odkup obveznic - prikrita posojilna pogodba - obdavčitev obresti od obveznic - obdavčitev obresti na posojilo - povezana oseba
ZDoh ni določal, da se davek od dohodkov iz premoženja plačuje tudi od obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, kot je to določal kasneje uveljavljeni ZDoh-1 v prvem odstavku 70. člena. To pomeni, da je pravilno stališče tožene stranke, da je bila v obravnavanem obdobju izdaja obveznic z vidika obdavčevanja obresti na vplačana sredstva davčno ugodnejša kot pridobivanje sredstev na podlagi posojilnih pogodb. Tako zaključek davčnega organa, da je družba v okoliščinah, ki so podrobno ugotovljene in opisane v odločbi davčnega organa, obveznice emitirala zato, da je z emisijami prikrila dejanske posojilne pogoje, ni niti najmanj nelogičen.
žrtev kaznivih dejanj - odškodnina - pogoji za priznanje odškodnine - odškodnina za duševne bolečine
Na podlagi zdravstvenih listin, ki jih je tožnica predložila, ni izkazano, da bi pretrpela takšno vrsto in intenzivnost duševnih bolečin, da bi ji bilo mogoče prisoditi odškodnino za duševne bolečine.
Zemljišče zgolj zato, ker je z melioracijskim jarkom ločeno od zemljišča, ki je predmet odobritve pravnega posla, ne izgubi lastnosti sosednjega zemljišča.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zagovornik v kazenskem postopku - verjetni izgled za uspeh - interes pravičnosti - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine
Ugovor, da je tožniku z nedodelitvijo brezplačne pravne pomoči poseženo v njegove temeljne pravice, je neutemeljen tudi zato, ker mu pravice do zagovornika nihče ne jemlje in si ga lahko sam izbere, vendar si ga mora tudi sam plačati. Okoliščina, da mu ga država, glede na navedeno dejansko in pravno stanje zadeve, ne bo plačala, ne pomeni posega v njegove temeljne pravice.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče je tožbi ugodilo, saj iz izpodbijane odločbe in podatkov v upravnih spisih ne izhaja, da je tožena stranka pri presoji izhajala iz obdolženčeve osebnosti in niti, da je ugotavljala druge specifične okoliščine, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek tožeči stranki zagotovljen tudi, če ne bo imela zagovornika.
Odlok o merilih za odmero komunalnega prispevka in programu opremljanja za gradnjo komunalne infrastrukture za območje Občine Ormož člen 4. ZNSVS člen 25a.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pogoji za odmero komunalnega prispevka - olajšave pri odmeri komunalnega prispevka - mlada družina
Iz gospodinjske evidence izhaja, da živi tožnik v skupnem gospodinjstvu s svojimi starši in svojimi brati oz. sestrami. Ker ni izkazano, da bi v tem gospodinjstvu živeli tudi tožnikova partnerka in otrok, po občinskem odloku ni pogojev za priznanje olajšave pri odmeri komunalnega prispevka zaradi mlade družine.
dostop do informacij javnega značaja - dostop do podatkov iz sodnega spisa - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - škodovanje izvedbi sodnega postopka - pravnomočno končan sodni postopek - pravica do pregleda in prepisovanja spisa - specialni predpis
Tožeča stranka ima sicer prav, ko zatrjuje, da ZDIJZ ureja režim dostopnosti informacij javnega značaja na splošno, 150. člen ZPP pa ureja dostopnost informacij s točno določenega področja in je zato specialnejši predpis, ter da 150. člen ZPP daje pravico pregledovati spise pravde le strankam in tistim, ki imajo opravičeno korist. Vendar pa je treba upoštevati, da tako tolmačenje lahko velja le za tiste sodne spise, kjer postopki še potekajo. Po mnenju sodišča je namreč v konkretnem primeru treba upoštevati tudi določilo 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, iz katerega je razvidno, da je zakonodajalec na nek način predvidel, da bi bila lahko informacija javnega značaja tudi podatek iz sodnega spisa, v kolikor ne bi ustrezal definiciji izjeme, kot je opredeljena v citiranem določilu. Tak podatek je torej izjema v primeru, če bi njegovo razkritje škodovalo izvedbi postopka, iz česar logično izhaja, da če njegovo razkritje ne bi škodovalo izvedbi postopka, potem tak podatek ne bi predstavljal izjeme. Vsekakor pa izvedbi postopka ne more škodovati podatek iz sodnega spisa, kjer je postopek že končan, tako kot v konkretnem primeru.
kmetijska zemljišča - prodaja kmetijskega zemljišča na javni dražbi - stranka v postopku - lastnik zemljišča
V primeru, ko gre za prodajo kmetijskega zemljišča na javni dražbi v izvršilnem postopku, sicer ne gre za pravni posel na podlagi pogodbe, vendar pa je po presoji sodišča ob analogni uporabi drugega odstavka 22. člena ZKZ, po katerem je stranka postopka tudi prodajalec zemljišča, lastniku zemljišča treba priznati status stranke tudi v postopku odobritve pravnega posla.
igre na srečo - koncesija za prirejanje iger na srečo v igralnih salonih - odločanje po prostem preudarku - namen odločanja po prostem preudarku
Prosti preudarek je upravni organ uporabil na način, ki ustreza namenu, za katerega je določen. Tožena stranka je namreč na podlagi ugotovljenih dejanskih okoliščin pojasnila, zakaj meni, da gre v regiji za zasičenost ponudbe iger na srečo ter zakaj bi morebitno dodatno obremenjevanje družbenega okolja s prirejanjem posebnih iger na srečo v regiji še poslabšalo socialno stanje prebivalstva.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive člen 2, 10, 13.
javni uslužbenec - zaposleni v šolah - napredovanje v višji naziv - pogoji za napredovanje - izobrazba javnega uslužbenca - razlaga pred tem veljavnih pravnih predpisov
Več let ali celo več deset let starih predpisov ni mogoče za nazaj razlagati v posameznikovo oziroma delavčevo škodo drugače, kot so se razlagali v času, ko so bili v uporabi.