dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - obrazložitev odločbe
Prvostopenjski organ se ni opredelil do dokazil, s katerimi je tožnik skušal dokazati, da ima dovolj sredstev za preživljanje. Organ ni navedel razlogov, ki so odločilni za presojo posameznih dokazov in se ni opredelil do zadnjega zahtevka tožnika za podaljšanje roka, zato odločba ne obsega vsega, kar bi morala po prvem odstavku 214. člena ZUP, zaradi česar je pomanjkljivo obrazložena in se je ne da preizkusiti.
Odlok o merilih za odmero komunalnega prispevka in programu opremljanja za gradnjo komunalne infrastrukture za območje Občine Ormož člen 4. ZNSVS člen 25a.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pogoji za odmero komunalnega prispevka - olajšave pri odmeri komunalnega prispevka - mlada družina
Iz gospodinjske evidence izhaja, da živi tožnik v skupnem gospodinjstvu s svojimi starši in svojimi brati oz. sestrami. Ker ni izkazano, da bi v tem gospodinjstvu živeli tudi tožnikova partnerka in otrok, po občinskem odloku ni pogojev za priznanje olajšave pri odmeri komunalnega prispevka zaradi mlade družine.
carina - naknadni obračun uvoznih dajatev - naknadno preverjanje uvozne carinske deklaracije - uvrstitev blaga v kombinirano carinsko nomenklaturo
Tožeča stranka ne more uspeti s pavšalnim sklicevanjem na internetne informacije o nezanesljivosti metode, ki jo uporablja carinski laboratorij, saj takšne informacije niso dokaz.
brezplačna pravna pomoč - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - podpis prosilca
V skladu z določbo 66. člena ZUP mora pismena vloga vsebovati zahtevane splošne podatke o vlagatelju, biti pa mora tudi lastnoročno podpisana - razen v primeru izjem iz petega odstavka istega člena. Ker v obravnavanem primeru ne gre za katero od predpisanih izjem, je tožnikova prošnja, ki je slednji kljub pozivu za dopolnitev ni podpisal, nepopolna ter nesposobna za vsebinsko obravnavanje.
Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev točka III.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - sofinanciranje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja - izpolnjevanje pogojev za dodelitev sredstev - dopolnitev vloge
Tožeča stranka bi morala potrdilo, ki ga je predložila skupaj s pritožbo zoper izpodbijano odločbo, poslati že skupaj z vlogo oziroma v materialnem roku za oddajo vloge na javni razpis. Le-ta namreč jasno določa, da morajo biti v vlogi na posameznem obrazcu priložene vse priloge in dokazila, ki so navedena v obrazcu vloge. Vloga tožeče stranke je bila že ob sprejemu popolna in razumljiva. Takih vlog pa po vložitvi le-teh ni mogoče dopolnjevati s potrdili, ki bi nadomestila že priložena potrdila.
dohodnina - davek od dohodkov iz premoženja - navidezni pravni posel - odkup obveznic - prikrita posojilna pogodba - obdavčitev obresti od obveznic - obdavčitev obresti na posojilo - povezana oseba
ZDoh ni določal, da se davek od dohodkov iz premoženja plačuje tudi od obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, kot je to določal kasneje uveljavljeni ZDoh-1 v prvem odstavku 70. člena. To pomeni, da je pravilno stališče tožene stranke, da je bila v obravnavanem obdobju izdaja obveznic z vidika obdavčevanja obresti na vplačana sredstva davčno ugodnejša kot pridobivanje sredstev na podlagi posojilnih pogodb. Tako zaključek davčnega organa, da je družba v okoliščinah, ki so podrobno ugotovljene in opisane v odločbi davčnega organa, obveznice emitirala zato, da je z emisijami prikrila dejanske posojilne pogoje, ni niti najmanj nelogičen.
Zemljišče zgolj zato, ker je z melioracijskim jarkom ločeno od zemljišča, ki je predmet odobritve pravnega posla, ne izgubi lastnosti sosednjega zemljišča.
davek od dobička pravnih oseb - investicijska olajšava - olajšava za investiranje - navidezni pravni posel - izogibanje plačilu davka - dokazno breme
Investicijsko olajšavo je mogoče priznati le za dejansko investirani znesek, ne pa za navidezno investirani znesek, dogovorjen med povezanima osebama zgolj z namenom zniževanja davčne obveznosti.
Tožnik bi lahko dosegel, da se s strani davčnega organa ugotovljena davčna osnova zniža, če bi dokazal, da je nižja. Pri tem je v smislu 76. člena ZDavP-2 dokazno breme na tožniku.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive člen 2, 10, 13.
javni uslužbenec - zaposleni v šolah - napredovanje v višji naziv - pogoji za napredovanje - izobrazba javnega uslužbenca - razlaga pred tem veljavnih pravnih predpisov
Več let ali celo več deset let starih predpisov ni mogoče za nazaj razlagati v posameznikovo oziroma delavčevo škodo drugače, kot so se razlagali v času, ko so bili v uporabi.
ZPPreb člen 8, 8/1. ZUP člen 126, 138. URS člen 32.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - omejitev pravice do izbire prebivališča - začetek postopka po uradni dolžnosti - načelo zaslišanja stranke
Pri odločanju o tem, kje posameznik ne prebiva in kje prebiva na podlagi ZPPreb gre za odločanje o ustavni pravici, po kateri ima vsakdo pravico, da si izbira prebivališče kar z bistveno zmanjšanimi omejitvami velja za državljane Republike Slovenije kot za tujce. Omejitev pravice do izbire prebivališča je dopustno omejiti zaradi zavarovanja javnega reda, če je to v skladu z načelom sorazmernosti, kar je treba presojati v vsakem posamičnem primeru glede na konkretne okoliščine.
Po uradni dolžnosti je organ zavezan uvesti postopek za ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča le, če dobi zahtevo samoupravne lokalne skupnosti na območju katere je posameznik prijavil stalno prebivališče, ali na območju katere dejansko živi. Po uradni dolžnosti je sicer dopustno začeti postopek tudi v okoliščinah po 1. odstavku 8. člena ZPPreb, ki je tudi pravna podlaga za konkretno odločanje v tem primeru. Vendar mora biti vodenje postopkov po tem členu, če pobudo in določene dokaze, ki bi lahko bili relevantni v sporu, pristojnemu organu predložijo tretje osebe, ki so v sporih s posameznikom, katerega stalno prebivališče se ugotavlja, še z večjo pozornostjo podrejeno ustavnopravnim standardom posega v ustavno pravico in na to vezana pravila udeleženke v postopku po ZUP.
kmetijska zemljišča - prodaja kmetijskega zemljišča na javni dražbi - stranka v postopku - lastnik zemljišča
V primeru, ko gre za prodajo kmetijskega zemljišča na javni dražbi v izvršilnem postopku, sicer ne gre za pravni posel na podlagi pogodbe, vendar pa je po presoji sodišča ob analogni uporabi drugega odstavka 22. člena ZKZ, po katerem je stranka postopka tudi prodajalec zemljišča, lastniku zemljišča treba priznati status stranke tudi v postopku odobritve pravnega posla.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zagovornik v kazenskem postopku - verjetni izgled za uspeh - interes pravičnosti - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine
Ugovor, da je tožniku z nedodelitvijo brezplačne pravne pomoči poseženo v njegove temeljne pravice, je neutemeljen tudi zato, ker mu pravice do zagovornika nihče ne jemlje in si ga lahko sam izbere, vendar si ga mora tudi sam plačati. Okoliščina, da mu ga država, glede na navedeno dejansko in pravno stanje zadeve, ne bo plačala, ne pomeni posega v njegove temeljne pravice.
EZ člen 64n, 64o. Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 15.
državna pomoč - nepovratna sredstva - proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije - finančna pomoč za podporo proizvodnji električne energije
Med prejeta javna sredstva spadajo vsa nepovratna sredstva, tako državna kot sredstva EU. Zato je neutemeljen tožbeni ugovor, da sredstev, prejetih iz naslova EU, ne bi smeli šteti med nepovratna sredstva, ki zmanjšujejo sporno subvencijo.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče je tožbi ugodilo, saj iz izpodbijane odločbe in podatkov v upravnih spisih ne izhaja, da je tožena stranka pri presoji izhajala iz obdolženčeve osebnosti in niti, da je ugotavljala druge specifične okoliščine, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek tožeči stranki zagotovljen tudi, če ne bo imela zagovornika.
davčni inšpekcijski nadzor - sodelovanje zavezanca - društvo - vstop v prostore - opravljanje gostinske dejavnosti - povrnitev stroškov postopka
Tožeča stranka ugovarja opredelitvi prostorov društva kot gostinskega lokala oziroma zaključku, da se je v njenih prostorih opravljala gostinska dejavnost, in s tem svojemu položaju zavezanca, ki se je dolžan ravnati po določbah 138. člena ZDavP-2. Omenjeni zaključek je pravilen, saj je ne le oprema prostorov, temveč zlasti ravnanje zastopnika tožeče stranke ob prihodu inšpektorjev, več kot zgolj kazalo na to, da se v prostorih tožeče stranke opravlja gostinska dejavnost. Zato je bil utemeljeno izdan sklep o začetku nadzora blagajniškega poslovanja in zato se je utemeljeno in skladno z določbami 76. člena ZDavP-2 od tožeče stranke zahtevalo, da svoje (nasprotne) trditve v postopku nadzora dokaže, česar pa ni uspela storiti. Uspeti tudi ne more z ugovorom, da inšpektorji niso imeli podlage za vstop, saj je bilo v postopku kot nesporno ugotovljeno, da je na naslovu dejansko registriran sedež društva in da torej ne gre za zasebne prostore zastopnika tožeče stranke.
Ker tožeča stranka do izdaje odločbe ni zahtevala povrnitve stroškov, je v skladu s 116. členom ZUP pravico do povrnitve stroškov izgubila.
ZUP člen 222, 222/1. Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav člen 6, 6/6.
javna prireditev - dovoljenje za začasno čemerno obremenitev okolja s hrupom - vloga za pridobitev dovoljenja - pravočasnost vloge - kraj prireditve - sprememba zahtevka - sprememba kraja prireditve
Kraj prireditve, ki je naveden v vlogi, predstavlja okoliščino, ki je bistvenega pomena za odločitev o izdaji dovoljenja za začasno čemerno obremenitev okolja s hrupom. Ker je vlagatelj vlogo naknadno spremenil - navedel je drug kraj prireditve - sprememba vloge glede na predviden datum prireditve ni bila več dopustna.
žrtev kaznivih dejanj - odškodnina - pogoji za priznanje odškodnine - odškodnina za duševne bolečine
Na podlagi zdravstvenih listin, ki jih je tožnica predložila, ni izkazano, da bi pretrpela takšno vrsto in intenzivnost duševnih bolečin, da bi ji bilo mogoče prisoditi odškodnino za duševne bolečine.
Tožnik v svoji dokumentaciji ne razpolaga z dokazili oz. poslovnimi listinami, ki bi dokazovale, da mu je zaračunano dobavo tudi v resnici opravila navedena družba. Ob takem stanju stvari pa tožniku ob pravilni uporabi relevantnih določb 40. člena ZDDV ter razlage Šeste direktive Sveta (77/388/EGS) preko sodb SEU (npr. Genius Holding BV), na katere se sklicuje tudi davčni organ, utemeljeno ne gre odbitek DDV. Zato v obravnavanem primeru tudi ne gre za kršitev načela nevtralnosti, ampak za izgubo pravice do odbitka vstopnega DDV na podlagi relevantnih določb ZDDV.
Zadeve določitve hišne številke ni mogoče opredeliti kot upravne zadeve v smislu 2. člena ZUP. Ta ugotovitev nadalje pomeni tudi, da zoper obvestilo ni dovoljena uporaba rednih pravnih sredstev določenih v ZUP, niti taka sredstva niso predpisana v ZDOIOUNUS, zato izdanemu obvestilu ni mogoče pripisati posledic kot je dokončnost akta. Iz navedenega razloga po presoji sodišča niti napačen pravni pouk na spornem obvestilu, da je zoper njega dovoljen upravni spor, ne more spremeniti prej navedene ugotovitve in tožnici omogočiti varstva pravic v upravnem sporu, toliko bolj, ker se z izpodbijanim obvestilom ni odločalo o kakšni pravici ali koristi tožnice, ki bi jo bilo treba ščititi z zagotavljanjem sodnega varstva.