samostojni podjetnik posameznik - prenehanje opravljanja dejavnosti - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Tožnica želi vložiti odškodninsko tožbo zoper delodajalca, torej samostojnega podjetnika posameznika, na kar po presoji sodišča načelno ne more vplivati dejstvo, da je s.p. prenehal opravljati gospodarsko dejavnost. Po prenehanju opravljanja te dejavnosti namreč za vse obveznosti, ki so nastale do trenutka prenehanja dejavnosti odgovarja kot fizična oseba, je torej lahko stranka postopka.
V postopku odločanja o dodelitvi BPP se izpolnitev objektivnega pogoja po 24. členu ZBPP presoja na podlagi verjetno izkazanih dejstev (8. člen ZUP). Presoja, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, torej lahko temelji na dejstvih, ugotovljenih z nižjo stopnjo zanesljivosti od tiste, ki jo narekuje načelo materialne resnice, morajo pa biti ugotovljena vsa tista dejstva, ki so, ob upoštevanju pravne podlage zahtevka, relevantna.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča
ZPPreb temelji na ustavno zagotovljeni pravici do svobodne izbire prebivališča, vendar pa posamezniku nalaga prijavno – odjavo dolžnost (6. člen), in iz nje izhajajočo obveznost prijave stalnega prebivališča na naslovu, kjer posameznik dejansko stalno prebiva.
ZPSV člen 4, 6. ZPIZ-1 člen 93, 156, 156/5, 159, 159/1, 262, 262/2.
prispevki za socialno varnost - invalidnost III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega - začetek plačevanja prispevkov za socialno varnost v znižani višini - dokončnost odločbe
V odločbi ZPIZ navedeni datum pridobitve pravice na podlagi III. kategorije invalidnosti ne pomeni, da se s tem dnem ta pravica lahko tudi že realizira. Pred dokončnostjo odločbe ZPIZ, s katero je bil spoznan za invalida III. kategorije invalidnosti in s katero mu je bila priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega, tožnik ni imel pravne podlage za dejanski pričetek dela oziroma opravljanja dejavnosti s krajšim delovnim časom od polnega, s tem pa tudi ne podlage za zavarovanje s skrajšanim delovnim časom in temu ustrezno plačevanje prispevkov za socialno varnost. Vse do takrat je torej za tožnika na temelju vpisa v register samostojnih podjetnikov obstajala dolžnost obveznega zavarovanja in plačevanja prispevkov za socialno varnost po določbah ZPSV za poln delovni čas.
mednarodna zaščita - tožba v upravnem sporu - pravni interes - zapustitev azilnega doma - zavrženje tožbe
Tožniki, ki samovoljno zapustijo Azilni dom ali zasebni naslov, na katerem so nastanjeni ali se ne nahajajo več na ozemlju Republike Slovenije, nimajo več pravnega interesa za nadaljevanje postopka.
Po določbi petega odstavka 65. člena ZJU lahko sodišče prisodi prizadetemu kandidatu odškodnino samo v primeru, če ugotovi, da je tožba utemeljena iz razloga iz 1. točke prvega odstavka 65. člena ZJU. To pa je le v primeru, če je bil na javnem natečaju izbran kandidat, ki ne izpolnjuje natečajnih pogojev. Pri tovrstni odškodnini gre za adhezijski zahtevek, ki se ga glede na ustaljeno sodno prakso lahko uveljavlja zgolj skupaj s tožbo, s katero se izpodbija akt tožene stranke.
Brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku se (izven primerov iz 70. člena ZKP) zagotavlja po določbah ZBPP, če to ni v (očitnem) nasprotju z načeli pravičnosti. Določba ZBPP je vsebinsko skladna z določbo točke c tretjega odstavka 6. člena EKČP, saj dodelitev brezplačne pravne pomoči (brezplačnega zagovornika) pogojuje z interesom pravičnosti. Če tožnik meni, da je pošten postopek zagotovljen le v primeru strokovne obrambe z zagovornikom, nima prav. Takšno stališče bi namreč, ob izpolnitvi finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pomenilo obvezno zagotovitev brezplačnega zagovornika v vseh zadevah, za kar pa v določbah Ustave RS in EKČP ni podlage.
Načela oziroma interesa pravičnosti ZBPP vsebinsko ne opredeli. Ko gre za kazenski postopek, navedeno načelo po presoji sodišča terja vzpostavitev enakosti orožij kot bistveni element pravice do poštenega sojenja. Pri tem je treba upoštevati obdolženčevo osebnost, težo kaznivega dejanja, zahtevnost zadeve z dejanskega in pravnega vidika in druge konkretne okoliščine, ki kažejo, da bo enakost orožij v postopku, glede na obdolženčevo izobrazbo, komunikacijske in druge sposobnosti in izkušnje, zagotovljena le, če bo obdolžencu zagotovljena strokovna obramba z zagovornikom.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 22, 23, 36, 36/1, 36/2, 36/3, 36/4. ZSVarPre člen 8, 8/1, 12, 12/1, 12/1-1. ZDoh-2 člen 18, 18/1, 18/1-1, 35, 35/1, 37, 37/1, 37/1-8, 40.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - administrativne prepovedi - nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč
Upravni organ je pravilno zaključil, da tožnikov lastni dohodek presega mejni znesek iz drugega odstavka 13. člena ZBPP, tj. 520,00 EUR, ter da iz tega razloga glede na svoj finančni položaj tožnik ni upravičen do dodelitve redne BPP. Ker ZSVarPre zmanjšanja lastnega dohodka zaradi administrativnih in sodnih prepovedi ne določa, organ za BPP tudi ni imel podlage za odštevanje tovrstnih odhodkov od ugotovljenega lastnega dohodka tožnika.
Tožnik ni predložil dokazil, ki bi izkazovala stroške za njegovo zdravljenje, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, niti dokazil o izredni finančni obveznosti, za katero ni vedel in ni mogel nanjo računati in tudi ne dokazil o drugih razlogih, za katere ni mogel vplivati, pa se je zaradi njih znašel v položaju materialne ogroženosti, zato ni podlage za priznanje izjemne BPP.
Organ je mogel tožnikovo prošnjo obravnavati kot prošnjo za dodelitev redne BPP, čeprav je tožnik prosil za nujno BPP, saj iz vložene prošnje ne izhaja, da bi postopek odločanja o tej povzročil, da bi prosilec zaradi tega zamudil rok za kakšno pravno dejanje ali bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje.
Uredba za izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2007 člen 13, 13/9.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep SKOP - predčasno prenehanje izvajanja obveznosti - prenos zemljišč v uporabo drugemu kmetijskemu gospodarstvu - vračilo prejetih sredstev
Tožnik obrazca F – prodaja/odstop zemljišč, vključenih v kmetijsko okoljska plačila v predhodnem letu, drugemu kmetijskemu gospodarstvu, ni vložil, pri čemer je pravno nerelevantno, ali je prevzemnik obrazec F vložil ali ne, saj deveti odstavek 13. člena Uredbe za izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2007 k predložitvi obrazca zavezuje nosilca kmetijskega gospodarstva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - izterjava preživninske obveznosti - status upnika v izvršilnem postopku
Prosilka želi začeti izvršilni postopek za izterjavo preživnine na podlagi sodne poravnave o preživnini z dne 4. 7. 2005. Upoštevaje navedeni pravni naslov za izterjavo preživnine, skupaj z Obvestilom o uskladitvi preživnine z dne 31. 3. 2011, bo prosilka v izvršilnem postopku imela status upnice, torej je bila odločitev tožene stranke, ki je kot prosilko in dobitnico zaprošene BPP štela tožnico kot mater mladoletnega upravičenca, pravilna in zakonita.
izbris družbe iz sodnega registra - stroški objave izbrisa - zavezanec za plačilo stroškov objave izbrisa - finančni položaj zavezanca
Z izpodbijano odločbo je davčni organ tožniku utemeljeno naložil, da v roku 30 dni plača stroške objave izbrisa pravne osebe A. d.o.o. v znesku 58,08 EUR. Dejstva, ki so glede na določbe 33. in 35. člena ZFPPod relevantna za odločitev, niso sporna: spora ni o tem, da je bil sklep o izbrisu družbe objavljen v Uradnem listu z dne 21. 2. 2006, pa tudi ne o tem, da je bil tožnik njen družbenik. Finančni položaj tožnika na odločitev ne more vplivati.
nadomestilo za omejeno rabo prostora - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - podatki pridobljeni s strani GURS
V konkretni zadevi je prvostopenjski organ z izpodbijanim sklepom postopek o obravnavi tožničine vloge za dodelitev nadomestila zaradi omejene rabe prostora obnovil iz razloga, ker je pridobil nove podatke GURS, iz katerih izhaja, da se grafična enota (točka) z oznako ... (tožničino prebivališče) več ne nahaja znotraj krožnega območja 1500 m. Po presoji sodišča pridobitev novih podatkov s strani GURS ni razlog za obnovo postopka iz 1. točke prvega odstavka 260. člena ZUP. V konkretni zadevi je izpodbijani sklep prvostopenjski organ izdal po uradni dolžnosti potem, ko je podal na GURS zaprosilo za preveritev geodetskih podatkov. To pa je bilo po izdaji pravnomočne odločbe z dne 30. 5. 2011, s katero je bilo odločeno, da tožnica izpolnjuje pogoje za pridobitev individualnega nadomestila. Prvostopenjski organ je imel možnost, da bi pravilne podatke pridobil že v prvotnem postopku. Naknadna ugotovitev, da podatki, na podlagi katerih je organ odločil, niso pravilni, pomeni, da je bilo v prvotnem postopku napačno ugotovljeno dejansko stanje. Slednje pa ni razlog za obnovo postopka.
EZ člen 71, 71/3, 71/3-1. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežje električne energije člen 6.
električna energija - distribucijsko omrežje električne energije - soglasje za priključitev merilnega mesta - vloga za izdajo soglasja - dokazilo o lastništvu oziroma o pravici razpolaganja - leasing
Vlogi za izdajo soglasja za priključitev merilnega mesta mora prosilec priložiti tudi dokazilo o lastništvu oziroma o pravici razpolaganja z nepremičnino oziroma objektom, če ni vpisana v zemljiški knjigi.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za priznavanje statusa - zaposleni v PTT - nadzor nad delovanjem telefonskih povezav
Zgolj dejstvo, da je bil tožnik razporejen na delovno mesto za izvajanje posebnih nalog, to je izklapljanje zvez z vojašnicami JLA ter zagotavljanja zvez in povezav s teritorialno obrambo pri PTT, ne izkazuje pogojev za priznanje statusa vojnega veterana po določbah 1. do 3. člena ZVV.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - načelo pravičnosti
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da so bile v postopku ugotovljene okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da se je tožnica v kazenskem postopku sposobna sama zagovarjati in braniti svoje interese. Organ za BPP mora presoditi ali tožnica izpolnjuje pogoje za dodelitev Bpp oziroma natančneje ali je dodelitev Bpp v obravnavanem primeru v skladu z načelom pravičnosti, pri čemer mora ugotoviti tudi okoliščine, ki se nanašajo na osebnost obdolženke.
V obravnavani zadevi odločujoča okoliščina na strani tožnika je ugotovitev, da v svoji poslovni dokumentaciji ni predložil verodostojnih dokazil, s katerimi bi lahko in tudi moral dokazati, da so njemu zaračunane storitve zanj tudi zares opravili „neplačujoči gospodarski subjekti“. Tožnik listinsko ni izkazal, da bi bile dobave in storitve, ki so mu jih zaračunale družbe res opravljene s strani navedenih družb. V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik z navedenimi družbami ni sklenil nobenih pogodb, prav tako pa ni predložil nobenih listin, iz katerih bi izhajalo, da je posloval z navedenim družbami. Njegova dolžnost pa je bila, da dobave in storitve s strani navedenih družb ustrezno oziroma verodostojno dokumentira.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - v drugi državi vložena prošnja za mednarodno zaščito - napačni podatki - ugotavljanje istovetnosti prosilca
Neverodostojnost tožnika oziroma zamolčanje, da je že zaprosil za mednarodno zaščito, in sicer v Grčiji, je tožena stranka ugotovila, ko je tožniku odvzela prstne odtise in jih v skladu z Uredbo Eurodac posredovala v Centralno bazo prstnih odtisov EU. Iz nje je tožena stranka še istega dne prejela potrdilo, iz katerega je razvidno, da je tožnik pred podajo prošnje za mednarodno zaščito v Sloveniji za mednarodno zaščito zaprosil dne 7. 6. 2008 v Grčiji.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje
Upravni organ, glede na dikcijo 2. alinee prvega odstavka 93.h člena ZTuj-1 in ob nesporni ugotovitvi, da je tožnik že pred vložitvijo vloge za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana izvrševal kazniva dejanja, za katera je že bil dvakrat pravnomočno obsojen, ni bil dolžan preverjati ne časovne oddaljenosti obsodb ne vpliva kaznivih dejanj na javni red in mir, saj zakon tega ne zahteva. Takšne zahteve pa ne vsebuje niti Direktiva Sveta 2003/86/ES o pravici do združitve družine. Z izpodbijano odločbo organ tudi ni posegel v tožnikovo pravico iz 8. člena EKČP, saj je omejitev in razlogi za omejitev navedene pravice določena z zakonom.
inšpekcijski ukrep - upravna izvršba - izvršba po drugi osebi - izvršba s prisilitvijo - višina denarne kazni
V zvezi z ugovorom, da bi prvostopenjski organ glede na 297. člen ZUP šele v primeru, če izvršba po drugi osebi ne bi bila uspešna, lahko uvedel izvršbo s prisilitvijo, sodišče pripominja, da je upravni organ ravnal v korist tožnikov, saj je skladno z 285. členom ZUP izbral način izvršbe, ki je tudi po presoji sodišča za tožnika kot zavezanca milejši in s tem ugodnejši. Zagrožena denarna kazen je določena v okvirih iz tretjega odstavka 298. člena ZUP.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - spor polne jurisdikcije
Stranka sme sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena, če organ druge stopnje v dveh mesecih ali v krajšem, z zakonom določenem času ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh.
Glede na vsebino 65. člena ZUS-1 zakon sodišču le omogoča odločanje v sporu polne jurisdikcije in ga k njemu ne zavezuje. Sodišče dodaja, da upravni spor pomeni sodni nadzor nad akti organov, ne pa prevzemanja njihovih funkcij. Sodno odločanje o pravici lahko nadomesti upravno odločanje le v primerih, ko bi drugačen način odločanja pomenil nedopusten poseg v pravico do sodnega varstva.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - vpis v register oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu - pogoji za vpis v register - kršitev delovnopravne zakonodaje - relevantno časovno obdobje
Tudi delodajalec, ki je bil že pred uveljavitvijo ZUTD vpisan v ustrezni register oz. evidenco, mora za vpis v register po določbah ZUTD izpolniti pogoj, da v obdobju dveh let pred oddajo vloge ni kršil delovnopravne zakonodaje.