denacionalizacija - agrarna skupnost - vračanje premoženja agrarni skupnosti - stranka v postopku - ugovor nezakonitosti akta o podržavljenju
Upravni organ prve stopnje je s pomočjo seznama hišnih številk za naselja K., Š. in F. med leti 1952 in 1953, pravilno ugotovil, da je obravnavano premoženje ob podržavljanju pripadalo tudi članom vasi, ki pa niso uveljavljali vračila tega premoženja in niso člani novoustanovljene agrarne skupnosti, zato njihovi deleži v skladu s petim odstavkom 8. člena ZPVAS pripadajo občini, na območju katere ležijo.
Namen ZPVAS je v ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in popravi krivic, storjenih s podržavljenjem premoženja nekdanjih agrarnih skupnosti v določenem obdobju po 2. svetovni vojni po zato določenem postopku. Določbe ZPVAS ne omogočajo posebnega ugotavljanja zakonitosti aktov oziroma predpisov o podržavljenju, zato za ugotavljanje zakonitosti aktov o podržavljenju ni zakonske podlage. Morebitne nepravilnosti pri izvedbi podržavljenja na obseg in vrsto pravic iz naslova vračanja premoženja nekdanjih agrarnih skupnosti ne morejo vplivati.
Tisti, ki niso člani novoustanovljene agrarne skupnosti in niso podali predloga za denacionalizacijo nacionaliziranega premoženja, niso pa tudi denacionalizacijski zavezanci, ne morejo imeti statusa stranke v postopku.
stalno prebivališče - postopek prijave stalnega prebivališča
Ob upoštevanju določb 3., 6. in 7. člena ZPPreb, podatkov v upravnih spisih in izpodbijane odločbe, je prvostopenjski upravni organ pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje. Iz vseh zbranih izjav prič in podatkov nesporno izhaja, da tožeča stranka ne biva na naslovu V.1, kjer želi ponovno prijaviti stalno prebivališče.
ZUP člen 67, 67/1, 67/2, 99, 99/3. ZGO-1 člen 54, 54/4.
gradbeno dovoljenje - vloga za izdajo gradbenega dovoljenja - dopolnitev vloge - prošnja za podaljšanje roka
Toženka ni preverila, ali tožničini razlogi, ki jih je navedla v prošnji, opravičujejo podaljšanje roka za predložitev dokazil. Ker bi glede na določbo tretjega odstavka 99. člena ZUP to morala storiti, je s tem zagrešila kršitev določb upravnega postopka.
inšpekcijski ukrep - upravna izvršba - izvršba po drugi osebi - izvršba s prisilitvijo - višina denarne kazni
V zvezi z ugovorom, da bi prvostopenjski organ glede na 297. člen ZUP šele v primeru, če izvršba po drugi osebi ne bi bila uspešna, lahko uvedel izvršbo s prisilitvijo, sodišče pripominja, da je upravni organ ravnal v korist tožnikov, saj je skladno z 285. členom ZUP izbral način izvršbe, ki je tudi po presoji sodišča za tožnika kot zavezanca milejši in s tem ugodnejši. Zagrožena denarna kazen je določena v okvirih iz tretjega odstavka 298. člena ZUP.
Z gradbenim dovoljenjem je dovoljena le takšna gradnja, ki izhaja iz projekta, ki je sestavni del gradbenega dovoljenja. Za to, da so bile pri izdelavi PGD upoštevane vse bistvene zahteve objekta in da bo gradnja v skladu z njim zanesljiva, odgovarja vodja projekta, ki da o tem izjavo in je sestavni del PGD.
urejanje prostora - začasni ukrep za zavarovanje urejanja prostora - v obliki predpisa izdan akt - pogoji za sprejem začasnih ukrepov - utemeljena nevarnost
Za sprejem začasnih ukrepov ne zadošča zgolj ugotovitev, da je bil sprejet sklep o pripravi načrta. Obravnavani prostorski ukrepi se po prvem odstavku 81. člena ZUreP-1 sprejmejo, če obstaja utemeljena nevarnost, da bo sicer izvedba prostorske ureditve onemogočena ali močno otežena, oziroma da se bodo bistveno zvišali stroški njene izvedbe ali znatno povečali posegi v pravice lastnikov nepremičnin in drugih prizadetih subjektov. Zakonodajalec torej začasnih ukrepov ni predvidel kot posledice, ki nastane že s sprejemom sklepa o pripravi načrta, temveč je določil, da je navedeno nevarnost treba ugotavljati v vsakem primeru posebej.
gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - tožnik v upravnem sporu - aktivna legitimacija - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Tožeči stranki ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe nista predložili nobenih dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti njune navedbe o slabem finančnem stanju investitorja in na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da investitor dejansko ne bo mogel vzpostaviti prejšnjega stanja in poravnati nastale škode in v posledici tega nastanek nepopravljive škode za tožeči stranki.
Neutemeljeno je pavšalno zatrjevanje o grozeči nepopravljivi nematerialni in materialni škodi. Kakor izhaja iz tožbe in izpodbijanih odločb, naj bi se sporni gradbeni posegi izvajali na nekoč predvidenem pokopališču, ki pa ni bilo dokončano in zanj ni bilo pridobljeno uporabno dovoljenje, namembnost prostora pa je bila kasneje spremenjena. Predvsem pa se na tem področju ne nahajajo grobovi, v katerih bi bili pokojniki že pokopani, tako da tudi ta zatrjevana nepremoženjska škoda ni izkazana z navedbami in zatrjevanji tožnikov. Tožeči stranki bi namreč morali že ob vložitvi zahteve za izdajo začasne odredbe navesti dejstva in predložiti dokaze (o finančnem stanju investitorja, stroških vzpostavitve prejšnjega stanja itd.), na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da jima bo zaradi posega v prostor na podlagi izpodbijanega gradbenega dovoljenja nastala težko popravljiva škoda, kar je pogoj za nadaljnje odločanje o predlagani začasni odredbi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - ugotavljanje finančnega pogoja - administrativne prepovedi
Glede na določbo 14. člena ZSVarPre na zmanjšanje dohodka pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev ne vplivajo odlivi zaradi sodnih in upravnih prepovedi.
denacionalizacija - prenos nepremičnine v začasno uporabo denacionalizacijskemu upravičencu - pravni naslednik denacionalizacijskega upravičenca - začasna odredba
Kot izhaja iz besedila 68. člena ZDen je namen instituta prenosa nepremičnine v začasno rabo predvsem zavarovanje zahtev za denacionalizacijo in varovanje upravičenj upravičencev iz drugih razlogov. V navedenem določilu in niti v drugih določbah ZDen pa sodišče ne najde podlage za razlago, da bi bilo zavarovanje z začasno odredbo potrebno (če so za to podani razlogi) le, če bi bil upravičenec še živ, ne pa tudi v primeru, ko je mrtev in ko v postopku denacionalizacije kot aktivna stranka nastopajo njegovi pravni nasledniki.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnici je bil kot dejanski uporabnici prostorov po pogodbi o finančnem lizingu nepremičnine priznan status stranske udeleženke, ker naj bi odstranitev objekta posegala v njene pravice in obveznosti. Tožnica pa v tožbi ne zatrjuje, da bi izpodbijani sklep posegal v njen pravni položaj, niti tega, da je ona dolžna izpolniti obveznost, na katero se nanaša izpodbijani sklep.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna osnova - vrednost kapitala ob pridobitvi - na nepremičnini opravljene investicije - stroški vzdrževanja
Med stroške, ki povečujejo vrednost kapitala ob pridobitvi, sodi vrednost na nepremičnini opravljenih investicij in stroškov vzdrževanja, ki povečujejo uporabno vrednost nepremičnine, če jih je plačal zavezanec. Primerjava tabele št. 1, v kateri so navedeni računi, ki se tožniku kot stroški investiranja pri odmeri davka priznajo, s (popravljeno) specifikacijo pokaže neskladnost podatkov, ki jo v tožbi (in pred tem že v pritožbi) uveljavlja tožnik. Podatki so medsebojno neskladni, sodišče pa na podlagi predloženih listin pravilnosti odločbe v tem delu ni moglo preizkusiti.
ZPNačrt člen 82, 82/1. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka člen 2.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - površina parcele - površina stavbnega zemljišča
Ne ZPNačrt, ne Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka, ne Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka v postopkih za odmero prispevka ne dajejo podlage za avtomatično izenačitev površine stavbnega zemljišča s površino katastrske parcele, na kateri (oziroma na delu katere) stoji obravnavani objekt.
ZUP člen 290, 290/1. ZUS-1 člen 6, 6/1, 36, 36/1, 36/1-7.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - inšpekcijski zavezanec - prenos lastninske pravice - izčrpanost pravnih sredstev
O tem, ali je podan temelj za izrek obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova, se ne odloča več v predmetnem postopku dovolitve izvršbe, zato tožnik v tem postopku ne more uspeti z ugovori, da obravnavana gradnja ni nelegalna.
Tožnik v tožbi ne more uveljavljati tudi razlogov, ki jih ni uveljavljal v pritožbi in se sklicevati na okoliščine, na katere se v pritožbi ni skliceval, čeprav jih je navajal v postopku pred prvostopenjskim upravnim organom.
Inšpekcijski ukrepi so vezani na lastnost objekta (da je zgrajen brez ustreznega dovoljenja) in zato po svoji vsebini taki, da se prenesejo na zavezančeve pravne naslednike, ki pridobijo nelegalno zgrajeno nepremičnino.
ZDen člen 19, 19-3, 32, 32/2, 44, 88. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 13, 14.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - izvzetje iz pravnega prometa - zazidano stavbno zemljišče - odškodnina - višina odškodnine - vrednost podržavljenega premoženja - prepoved razpolaganja z denacionaliziranim premoženjem
Tožbena trditev, da predstavljajo vsa izdana dovoljenja za parkirišča in njihova gradnja po uveljavitvi ZDen nedopustno razpolaganje iz 88. člena ZDen, je pravno nepomembna. Za odločanje v denacionalizacijskem postopku je pravno pomembno stanje v času vračanja in izdaja upravnih dovoljenj za ureditev parkirišča ne pomeni razpolaganja v smislu določbe prvega odstavka 88. člena ZDen. Za ugotavljanje ovir za vračanje podržavljenega zemljišča je pomembno zgolj to, ali je v času vračanja zemljišča dejansko zazidano zemljišče.
V izpodbijani odločbi je tožena stranka uporabila določbe 13. in 14. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja v zvezi z določbo tretjega odstavka 44. člena ZDen, za katera je ob presoji njihove ustavnosti, kakor tudi v več svojih odločbah, Ustavno sodišče ugotovilo, da nobena od navedenih določb ni v nasprotju z Ustavo RS.
ZV-1 člen 117, 117/1, 119, 119/1, 125, 125/1, 125/1-1. Pravilnik o oskrbi s pitno vodo člen 13, 13/1, 14, 14/1, 14/2.
vodno dovoljenje - izdaja vodnega dovoljenja - lastna oskrba s pitno vodo - priključitev na javni vodovod - nesorazmerno visoki stroški priključitve - pritožbena novota
Tožnica je nesorazmerno visoke stroške priključitve objekta na javni vodovod uveljavljala šele v pritožbi, in to ne da bi obrazložila, zakaj tega ni storila že prej. Zato teh navedb o stroških priklopa na javni vodovod ni mogoče upoštevati. Poleg tega drugi odstavek 14. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo govori izključno o stroških, povezanih z „izvedbo priključka stavbe (…) na javni vodovod“. Pojem izvedbe priključka stavbe pa ne zajema vodovodne napeljave znotraj stavbe, zato stroškov v zvezi s to napeljavo ni mogoče upoštevati kot nesorazmerne stroške v smislu navedene določbe.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - aktivna legitimacija za vložitev zahteve - izrek odločbe
S prvo točko izreka izpodbijane odločbe je upravni organ zavrnil zahtevek za denacionalizacijo po pok. A.A., ne da bi navedel stranko. Tak izrek je nejasen in z njim tudi ni bilo odločeno o zahtevkih vseh strank, ki so sodelovale v denacionalizacijskem postopku. Ker iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da sta se tožnika vključila v postopek že na naroku dne 7. 9. 1993, bi moral upravni organ v postopku ugotoviti, kakšen status pripada tožnikoma, ki sta kot pravna naslednika denacionalizacijske upravičenke vstopila v že uveden postopek v času, ko rok za vlaganje zahtevkov za denacionalizacijo še ni potekel, in ki sta bila ves čas postopka tudi obravnavana kot stranki. Šele po tem bi upravni organ lahko odločil, ali je aktivna ligitimacija za obravnavanje zahtevka, ki sta ga tožnika postavila z izjavo, podano na zapisnik pri upravnem organu, podana. Če aktivna legitimacija tožnikov ne bi bila podana, bi moral upravni organ o tem odločiti in v izreku navesti tudi vlagatelje, na katere se nanaša vsebinska odločitev o zahtevi za denacionalizacijo.
Podlaga za odločanje o denacionalizacijskih zahtevkih sta lahko le ZDen in ZUP/86, ne pa stališče, ki temelji na sodni praksi, ki se nanaša na primer z drugačnim dejanskim stanjem, kot je v zadevi tožnikov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - tožba zaradi motenja posesti
Stranka ne more uspešno zahtevati posestnega varstva na isti stvari glede enakega obsega posesti, če je že izgubila petitorni spor glede pravice do posesti. Kakršnokoli drugačno pričakovanje tožnika je v očitnem nasprotju s stanjem zadeve oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.
gradbeno dovoljenje - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pasivna legitimacija - zavrženje tožbe
Odločba drugostopenjskega organa, s katero ta zavrne pritožbo in vsebinsko ne poseže v odločitev prvostopenjskega organa ni odločitev o materialno pravni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, pač pa odločitev o neutemeljenosti pravnega sredstva, zato glede na določbo 2. člena ZUS-1, takšna odločba ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu.
V skladu z določbo 17. člena ZUS-1, bi bila lahko tožena stranka le Republika Slovenija, ki jo zastopa Ministrstvo za okolje in prostor, ne pa samo Ministrstvo za okolje in prostor s sedežem v Novi Gorici, v zvezi z drugostopenjsko odločbo, ki jo je izdalo to ministrstvo.
ZDoh-2 člen 10, 10/1, 10/1-1. ZPDDP člen 2, 3, 3/1.
dohodnina - akontacija dohodnine - predstavništvo v tujini - podružnica v tujini - nerezident - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz delovnega razmerja - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - vir v Sloveniji - neustavnost zakonske ureditve - primernost zakonske ureditve - posebni davek na določene prejemke
Določbo 1. točke prvega odstavka 10. člena ZDoh-2 je treba razumeti tako, da se besedilo "iz virov dohodka znotraj Slovenije" navezuje (le) na poslovno enoto nerezidenta. Glede na takšno vsebino zadevne določbe so ugotavljanje, ali nerezidentom izplačani dohodki tožnico bremenijo v breme (virov) njenih dohodkov, ki jih dosega znotraj Slovenije ali zunaj nje, ter vsi s tem povezani ugovori za odločitev nerelevantni. Za zaključek, da imajo obravnavani dohodki, izplačani nerezidentom, vir v Sloveniji (in so zato tu obdavčeni z dohodnino), je bistveno, da je te dohodke izplačala oziroma so bili zaračunani tožnici, ki je rezidentka Slovenije, da gre za dohodke iz zaposlitve oziroma iz opravljanja storitev in da se ti dohodki v skladu z ZDDPO-2 štejejo za odbitno postavko pri izračunu davčne osnove tožnice kot rezidentke Slovenije (da je temu tako in da je tožnica nerezidentom izplačane dohodke tudi upoštevala kot odbitno postavko pri izračunu svoje davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb, med strankama tudi ni sporno).
Ugovori tožnice, ki se nanašajo na mednarodne sporazume o izogibanju dvojnega obdavčevanja do drugačne odločitve ne morejo privesti, saj takšni sporazumi s konkretnimi državami niso bili sklenjeni in zato obdavčitev v obravnavanem primeru temelji (izključno) na določbah slovenske zakonodaje.
V presojo, ali je zakonska ureditev ekonomsko primerna in smotrna, se (ne to in tudi ne Ustavno) sodišče ne more spuščati.
Določbe ZPDDP ne dajejo podlage za stališče, da so s posebnim davkom na določene prejemke obdavčena samo izplačila na storitve, opravljene na podlagi pogodb, sklenjenih po slovenskem pravu. Za obdavčitev je bistvena presoja, ali vsebina posameznih pogodb ustreza vsebini pogodb, kot so opredeljene v prvem odstavku 3. člena ZPDDP.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - spor polne jurisdikcije
Stranka sme sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena, če organ druge stopnje v dveh mesecih ali v krajšem, z zakonom določenem času ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh.
Glede na vsebino 65. člena ZUS-1 zakon sodišču le omogoča odločanje v sporu polne jurisdikcije in ga k njemu ne zavezuje. Sodišče dodaja, da upravni spor pomeni sodni nadzor nad akti organov, ne pa prevzemanja njihovih funkcij. Sodno odločanje o pravici lahko nadomesti upravno odločanje le v primerih, ko bi drugačen način odločanja pomenil nedopusten poseg v pravico do sodnega varstva.