Sodišče soglaša s stališčem organa druge stopnje, da pravilna interpretacija prvega odstavka 114. člena ZUP pomeni, da se stroški postopka, ki so nastali stranki z nasprotnim interesom, priznajo kolikor so dejansko pripomogli k rešitvi upravne zadeve. Predlog za dostavo najemne pogodbe nedvomno zgornjega preizkusa ne prestane. Sporočilo organu pomeni opredelitev tožnika do teh pogodb, kar pa ni pripomoglo k rešitvi zadeve, katere nosilni razlog je bil, da je tožnik dokazal višji vrstni red po 23. členu ZKZ.
denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - nepremičnina v lasti fizične osebe - prehod v zasebno last na podlagi fiktivnega pravnega akta
Tudi če posamezne okoliščine lahko kažejo na določene nepravilnosti, to še ne pomeni, da je bilo odločanje državnih organov in ravnanje prvih zasebnih lastnikov podržavljenega premoženja špekulativno, torej usmerjeno v to, da podržavljeno premoženje na nepraven način preide v zasebno lastnino določenih oseb in se prvotnim lastnikom onemoči, da se jim vrne.
Neutemeljeni so tožnikovi ugovori glede zneska prihrankov na ženinem bančnem računu ter glede vrednosti vozila, saj gre za pavšalne trditve, tožnik pa tudi ne prereka dejstva, da živi z ženo v skupnem gospodinjstvu in se zato pri preverjanju finančnega pogoja upošteva skupni dohodek obeh družinskih članov.
odločanje organa druge stopnje - zavrženje pritožbe - potek roka
Glede na tožbene navedbe in k tožbi priloženo dokazilo, je ugotovitev drugostopenjskega organa, da je tožnica pritožbo vložila 29. 3. 2011, napačna oziroma vsaj preuranjena. Tožnica namreč v tožbi navaja, da je pritožbo pravočasno oddala 26. 3. 2011 ob 19.30 uri, priporočeno na bencinskem servisu, o čemer je predložila tudi potrdilo o oddaji pošiljke, zato je njen ugovor utemeljen.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilca za azil - samovoljna zapustitev azilnega doma - razlogi za vsebinsko obnovo tožbe - ugotavljanje istovetnosti- ustavno dopusten cilj omejitve svobode
Med strankama ni sporno, da je tožnik na dan razpisa glavne obravnave samovoljno zapustil Azilni dom, zaradi česar je postala izredno dvomljiva tudi njegova istovetnost, ki jo je navajal v prošnji za mednarodno zaščito z dne 4. 5. 2012. Tožnik je namreč v prošnji ob prisotnosti pooblaščenke izjavil, da je v predhodnem azilnem postopku pobegnil, ker je bil nepremišljen in še mladoleten, zdaj pa tega ne bo več nikoli naredil in bo počakal na odločitev, povedal pa je tudi, da bo poskusil pridobiti dokumente, s katerimi bo izkazoval istovetnost.
Ker je tožena stranka oprla izpodbijano odločbo na določilo 1. alineje 1. odstavka 51. člena ZMZ, ki je pravilna pravna podlaga za omejitev osebne svobode, le da ni naredila popolne in pravilne subsumcije dejstev na zakonski dejanski stan, je sodišče v navedenem delu obrazložitev omejitve osebne svobode popravilo.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - načelo pravičnosti
Glede na vrsto in težo kaznivega dejanja ter višino zagrožene kazni sodišče meni, da v tej zadevi niso podani pogoji iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
morsko ribištvo - gospodarski ribolov - dovoljenje za gospodarski ribolov - prenehanje veljavnosti dovoljenja - prenehanje samostojnega podjetnika posameznika
Iz upravnih spisov nedvomno izhaja, da je tožniku prenehal status samostojnega podjetnika posameznika. Glede na navedeno je v skladu s 3. alineo prvega odstavka 13. člena ZMR-2 dovoljenje tožniku za gospodarski ribolov prenehalo veljati, zato je tožena stranka utemeljeno izdala izpodbijano odločbo.
Pri izdaji izpodbijane odločbe, s katero je bila investitorju naložena odstranitev neskladne gradnje, ne gre za nov inšpekcijski postopek, zato je bila pravilno izdana na podlagi določb ZUN.
Tožena stranka je pravilno ocenila pridobljene informacije, da judovska skupnost, kljub manjšim konfliktom, do katerih prihaja, ni ogrožena do takšne mere, da bi dosegala standarde pregona iz 1A. člena Ženevske konvencije.
Tožnika ne izpolnjujeta pogojev za pridobitev subsidiarne zaščite.
aktivna legitimacija - zavrženje tožbe - upravni spor - procesna predpostavka za tožbo
Upravni spor lahko sproži oseba, ki v tej obliki sodnega varstva varuje svoj lastni pravni položaj. Oseba, ki ne uveljavlja lastne prizadetosti (v pravici ali pravni koristi) in upravni spor za njeno varstvo ni potreben, za sprožitev upravnega spora nima procesne legitimacije. Iz obravnavane tožbe izhaja, da jo je tožnik vložil v svojem imenu in jo je kot tožnik tudi podpisal. V tožbi kršitev lastnih pravic ali pravnih koristi niti ni zatrjeval. Iz izpodbijane odločbe in tožbenih navedb pa tudi ne izhaja, da bi bilo z odločitvijo poseženo v sfero njegovih pravno varovanih pravic in koristi. Zato za to tožbo ne izkazuje ustrezne procesne legitimacije, posledično pa je moralo sodišče takšno tožbo zavreči.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja- odstranitev objekta - pravica do socialne varnosti
Ni sporno, da je tožnik gradil stanovanjsko stavbo brez gradbenega dovoljenja, čeprav se v skladu s prvim odstavkom 3. člena ZGO-1 gradnja novega objekta lahko začne šele na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, zato so za odločitev pravno nepomembne tožbene navedbe o pridobivanju lastništva na zemljišču, na katerem stoji objekt.
V položaju, ki ga je povzročil z nezakonitim ravnanjem, se tožnik neutemeljeno sklicuje na pravico do socialne varnosti iz 50. člena URS, ki je državljanom zagotovljena le pod pogoji, ki jih določa zakon.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
Tožnik je svojo prošnjo za dodelitev BPP za vložitev ZVZ utemeljeval z zmotno ugotovljenim dejanskim stanjem v pravnomočni sodbi. ZVZ iz tega razloga ni mogoče vložiti, kar pomeni, da je bila tožnikova prošnja za odobritev BPP vložena v zvezi z zadevo, v kateri tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh, saj je njegovo pričakovanje, da bi s tako ZVZ uspel, v nasprotju z izidom v podobnih zadevah.
ZUP člen 260, 260/1, ZDavP-2 člen 90. ZSZ člen 58, 60, 61, 62.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - obnova postopka za odmero stavbnega zemljišča - nova dejstva in novi dokazi - podatki iz uradnih evidenc - očitna napaka
To, da je bilo v postopku za odmero NUSZ dejansko stanje ugotovljeno drugače kot v postopkih odmere NUSZ pred tem, ni razlog za obnovo teh postopkov.
NUSZ je bil za sporna leta odmerjen glede na takrat ugotovljeno dejansko stanje, ki je izhajalo iz uradne evidence. Napako podatkov v uradnih evidencah pa je mogoče ugotoviti šele s preverjanjem njihove pravilnosti, torej posredno. Uporaba podatkov iz uradne evidence torej sama po sebi ne more pripeljati do očitne napake v smislu 90. člena ZDavP-2. Taka očitna napaka bi npr. bila, če bi organ pomotoma uporabil drugačne podatke od tistih, ki izhajajo iz uradne evidence.
ZGO-1 člen 54, 54/4, 66, 66/1, 66/1-6. ZUP člen 270, 270/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - sprememba zahtevka v obnovljenem postopku - izvršena gradnja
Predlagatelj obnove v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni stranka z nasprotnim interesom v smislu določb ZUP, zato ni potrebno njegovo soglasje k spremembi zahtevka tekom obnovljenega postopka po drugem odstavku 270. člena ZUP.
Okoliščina, ali je gradnja že izvršena ali ne, ne vpliva na odločanje o izdaji gradbenega dovoljenja.
ZGO-1 člen 152. ZUN-ČG člen 11. Uredba Vlade RS o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka v Občini Bohinj člen 4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - narodni park - sanacijski PUP - gradnja počitniškega objekta
Uredba o o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka pomeni zgolj materialno pravno podlago za morebitno izdajo gradbenega dovoljenja, šele izdaja takega dovoljenja pa pomeni, da je gradnja legalna.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - sum zavajanja in zlorabe postopka - zamuda pri vložitvi prošnje za mednarodno zaščito - dublinski postopek - nezakonito prečkanje meje države članice
Tožnik je italijansko – slovensko mejo prestopil ilegalno dne 19. 3. 2012, 21. 3. 2012 je bil prijet s strani policistov, tega dne je bil tudi nastanjen v Centru za tujce, prošnjo pa je vložil šele dne 25. 4. 2012. Tako ravnanje utemeljuje odločitev tožene stranke, da tožnik ni vložil prošnje za mednarodno zaščito v najkrajšem možnem času. Tožnik niti v tožbi, niti ko je bil zaslišan, ni v zadostni meri pojasnil, zakaj je vložil prošnjo za mednarodno zaščito šele po več kot mesec dni bivanja v Republiki Sloveniji.
Tožena stranka je na podlagi tožnikovih izjav lahko odločala in pravilno odločila, da obstaja sum zavajanja postopka mednarodne zaščite. Njena odločitev ne temelji na ugotovitvi, da so tožnikove izjave nepovezane ali nekredibilne, temveč temelji na v odločbi ugotovljenem dejanskem stanju, ki mu tožnik konkretno ne ugovarja. Pri tem ni nepomembno, da je tožnik izjavil, da ima (psihične) težave že od leta 2000, saj iz ugotovljenih dejstev izhaja, da ga njegovo stanje ni oviralo, ko je osem let prebival v Republiki Italiji in opravljal različna dela.
Tožnik je iz Ruske federacije legalno odpotoval v Republiko Italijo, kar pomeni, da meje ni prečkal nezakonito. Mejo med Republiko Italijo in Republiko Slovenijo je sicer prečkal ilegalno, vendar ni izpolnjen pogoj, da je prosilec prišel iz tretje države.
ZBPP člen 3, 3/2, 10, 10/1, 10/1-5. ZFPPIPP člen 10, 10/1, 14, 233, 233/6.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravna oseba - predujem za stroške stečajnega postopka - ugotavljanje finančnega položaja po ZFPPIPP
Pri ugotavljanju, ali ima pravna oseba sredstva za založitev predujma, je treba upoštevati stanje teh sredstev v času, ko se odloča o prošnji za BPP, in na tej podlagi opraviti presojo, ali je to stanje tako, da ji v tem času onemogoča založitev zahtevanega predujma za začetek stečajnega postopka.
Investitor gradnje daljnovoda mora izkazati pravico graditi za zemljišče, na katerem je predviden steber in tudi za zemljišča preko katerih poteka trasa (koridor) daljnovoda.