brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - preklic pogojne obsodbe
V postopku preklica pogojne obsodbe sodišče ugotavlja razloge in na podlagi teh ugotovitev sankcionira obsojenčevo nespoštovanje s pravnomočno sodbo naložene obveznosti, zato tožnikov uspeh v zaprošenem postopku ni odvisen od strokovne pomoči odvetnika. V obravnavani zadevi gre namreč za postopek, ki je tožniku že znan, ter postopek, v katerega nadaljevanju bo sodišče ugotavljalo predvsem dejanske okoliščine, ki so tožniku onemogočile izpolnitev naloženega pogoja v dodatnem roku. V zadevi torej ne bo šlo za reševanje pravnih vprašanj, zato tudi po presoji sodišča, kljub temu da gre za zadevo, katere izid bi lahko pomembno vplival na tožnikov osebni in socialno ekonomski položaj, slednji ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP.
Sodišče soglaša s stališčem organa druge stopnje, da pravilna interpretacija prvega odstavka 114. člena ZUP pomeni, da se stroški postopka, ki so nastali stranki z nasprotnim interesom, priznajo kolikor so dejansko pripomogli k rešitvi upravne zadeve. Predlog za dostavo najemne pogodbe nedvomno zgornjega preizkusa ne prestane. Sporočilo organu pomeni opredelitev tožnika do teh pogodb, kar pa ni pripomoglo k rešitvi zadeve, katere nosilni razlog je bil, da je tožnik dokazal višji vrstni red po 23. členu ZKZ.
denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - nepremičnina v lasti fizične osebe - prehod v zasebno last na podlagi fiktivnega pravnega akta
Tudi če posamezne okoliščine lahko kažejo na določene nepravilnosti, to še ne pomeni, da je bilo odločanje državnih organov in ravnanje prvih zasebnih lastnikov podržavljenega premoženja špekulativno, torej usmerjeno v to, da podržavljeno premoženje na nepraven način preide v zasebno lastnino določenih oseb in se prvotnim lastnikom onemoči, da se jim vrne.
Drugostopenjski organ je zagrešil bistveno kršitev določb postopka, saj iz 1. točke izreka drugostopenjske odločbe ni razvidno, da bi ta organ odpravil odločbo prve stopnje v 3. točki izreka, temveč je odločil zgolj to, da se pritožbi ugodi in nadomestil znesek priznane odškodnine v 3. točki izreka prvostopne delne odločbe z zneskom, ki ga je izračunal sam v pritožbenem postopku. To pa je v nasprotju z določbo 243. člena ZUP/86, pa tudi v nasprotju z 208. členom ZUP/86.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilca za azil - samovoljna zapustitev azilnega doma - razlogi za vsebinsko obnovo tožbe - ugotavljanje istovetnosti- ustavno dopusten cilj omejitve svobode
Med strankama ni sporno, da je tožnik na dan razpisa glavne obravnave samovoljno zapustil Azilni dom, zaradi česar je postala izredno dvomljiva tudi njegova istovetnost, ki jo je navajal v prošnji za mednarodno zaščito z dne 4. 5. 2012. Tožnik je namreč v prošnji ob prisotnosti pooblaščenke izjavil, da je v predhodnem azilnem postopku pobegnil, ker je bil nepremišljen in še mladoleten, zdaj pa tega ne bo več nikoli naredil in bo počakal na odločitev, povedal pa je tudi, da bo poskusil pridobiti dokumente, s katerimi bo izkazoval istovetnost.
Ker je tožena stranka oprla izpodbijano odločbo na določilo 1. alineje 1. odstavka 51. člena ZMZ, ki je pravilna pravna podlaga za omejitev osebne svobode, le da ni naredila popolne in pravilne subsumcije dejstev na zakonski dejanski stan, je sodišče v navedenem delu obrazložitev omejitve osebne svobode popravilo.
Tožena stranka je pravilno ocenila pridobljene informacije, da judovska skupnost, kljub manjšim konfliktom, do katerih prihaja, ni ogrožena do takšne mere, da bi dosegala standarde pregona iz 1A. člena Ženevske konvencije.
Tožnika ne izpolnjujeta pogojev za pridobitev subsidiarne zaščite.
morsko ribištvo - gospodarski ribolov - dovoljenje za gospodarski ribolov - prenehanje veljavnosti dovoljenja - prenehanje samostojnega podjetnika posameznika
Iz upravnih spisov nedvomno izhaja, da je tožniku prenehal status samostojnega podjetnika posameznika. Glede na navedeno je v skladu s 3. alineo prvega odstavka 13. člena ZMR-2 dovoljenje tožniku za gospodarski ribolov prenehalo veljati, zato je tožena stranka utemeljeno izdala izpodbijano odločbo.
Pri izdaji izpodbijane odločbe, s katero je bila investitorju naložena odstranitev neskladne gradnje, ne gre za nov inšpekcijski postopek, zato je bila pravilno izdana na podlagi določb ZUN.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - načelo pravičnosti
Glede na vrsto in težo kaznivega dejanja ter višino zagrožene kazni sodišče meni, da v tej zadevi niso podani pogoji iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
ZGO-1 člen 152. ZUN-ČG člen 11. Uredba Vlade RS o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka v Občini Bohinj člen 4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - narodni park - sanacijski PUP - gradnja počitniškega objekta
Uredba o o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka pomeni zgolj materialno pravno podlago za morebitno izdajo gradbenega dovoljenja, šele izdaja takega dovoljenja pa pomeni, da je gradnja legalna.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - sum zavajanja in zlorabe postopka - zamuda pri vložitvi prošnje za mednarodno zaščito - dublinski postopek - nezakonito prečkanje meje države članice
Tožnik je italijansko – slovensko mejo prestopil ilegalno dne 19. 3. 2012, 21. 3. 2012 je bil prijet s strani policistov, tega dne je bil tudi nastanjen v Centru za tujce, prošnjo pa je vložil šele dne 25. 4. 2012. Tako ravnanje utemeljuje odločitev tožene stranke, da tožnik ni vložil prošnje za mednarodno zaščito v najkrajšem možnem času. Tožnik niti v tožbi, niti ko je bil zaslišan, ni v zadostni meri pojasnil, zakaj je vložil prošnjo za mednarodno zaščito šele po več kot mesec dni bivanja v Republiki Sloveniji.
Tožena stranka je na podlagi tožnikovih izjav lahko odločala in pravilno odločila, da obstaja sum zavajanja postopka mednarodne zaščite. Njena odločitev ne temelji na ugotovitvi, da so tožnikove izjave nepovezane ali nekredibilne, temveč temelji na v odločbi ugotovljenem dejanskem stanju, ki mu tožnik konkretno ne ugovarja. Pri tem ni nepomembno, da je tožnik izjavil, da ima (psihične) težave že od leta 2000, saj iz ugotovljenih dejstev izhaja, da ga njegovo stanje ni oviralo, ko je osem let prebival v Republiki Italiji in opravljal različna dela.
Tožnik je iz Ruske federacije legalno odpotoval v Republiko Italijo, kar pomeni, da meje ni prečkal nezakonito. Mejo med Republiko Italijo in Republiko Slovenijo je sicer prečkal ilegalno, vendar ni izpolnjen pogoj, da je prosilec prišel iz tretje države.
kulturnovarstveno soglasje - kulturnovarstveni pogoji - varstveni režim - kulturni spomenik
Pogoj, ki izhaja iz kulturnovarstvenih pogojev, da morajo biti vhodna vrata izdelana v leseni izvedbi kot dvokrilna vrata s klasičnim odpiranjem obeh kril navznoter, nameščena pa morajo biti na notranjem robu kamnitega portala, katerega osnova je bila fotografija originala, ki jo toženka hrani v arhivu, je skladen z določbami OPN in Odlokom o občinskem prostorskem načrtu.
ZUP člen 260, 260/1, ZDavP-2 člen 90. ZSZ člen 58, 60, 61, 62.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - obnova postopka za odmero stavbnega zemljišča - nova dejstva in novi dokazi - podatki iz uradnih evidenc - očitna napaka
To, da je bilo v postopku za odmero NUSZ dejansko stanje ugotovljeno drugače kot v postopkih odmere NUSZ pred tem, ni razlog za obnovo teh postopkov.
NUSZ je bil za sporna leta odmerjen glede na takrat ugotovljeno dejansko stanje, ki je izhajalo iz uradne evidence. Napako podatkov v uradnih evidencah pa je mogoče ugotoviti šele s preverjanjem njihove pravilnosti, torej posredno. Uporaba podatkov iz uradne evidence torej sama po sebi ne more pripeljati do očitne napake v smislu 90. člena ZDavP-2. Taka očitna napaka bi npr. bila, če bi organ pomotoma uporabil drugačne podatke od tistih, ki izhajajo iz uradne evidence.
ZGO-1 člen 54, 54/4, 66, 66/1, 66/1-6. ZUP člen 270, 270/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - sprememba zahtevka v obnovljenem postopku - izvršena gradnja
Predlagatelj obnove v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni stranka z nasprotnim interesom v smislu določb ZUP, zato ni potrebno njegovo soglasje k spremembi zahtevka tekom obnovljenega postopka po drugem odstavku 270. člena ZUP.
Okoliščina, ali je gradnja že izvršena ali ne, ne vpliva na odločanje o izdaji gradbenega dovoljenja.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe
O tožnikovi obveznosti, da odstrani nelegalno zgrajene objekte, je bilo odločeno že z izvršilnim naslovom, to je z inšpekcijsko odločbo z dne 23. 4. 2008. S sklepom o dovolitvi izvršbe pa se tožniku naložena obveznost le prisilno izvršuje in se o njej ne odloča ponovno, je ne spreminja ali na drug način posega v njegove pravice ali pravne koristi.
Investitor gradnje daljnovoda mora izkazati pravico graditi za zemljišče, na katerem je predviden steber in tudi za zemljišča preko katerih poteka trasa (koridor) daljnovoda.
ZBPP člen 3, 3/2, 10, 10/1, 10/1-5. ZFPPIPP člen 10, 10/1, 14, 233, 233/6.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravna oseba - predujem za stroške stečajnega postopka - ugotavljanje finančnega položaja po ZFPPIPP
Pri ugotavljanju, ali ima pravna oseba sredstva za založitev predujma, je treba upoštevati stanje teh sredstev v času, ko se odloča o prošnji za BPP, in na tej podlagi opraviti presojo, ali je to stanje tako, da ji v tem času onemogoča založitev zahtevanega predujma za začetek stečajnega postopka.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja- odstranitev objekta - pravica do socialne varnosti
Ni sporno, da je tožnik gradil stanovanjsko stavbo brez gradbenega dovoljenja, čeprav se v skladu s prvim odstavkom 3. člena ZGO-1 gradnja novega objekta lahko začne šele na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, zato so za odločitev pravno nepomembne tožbene navedbe o pridobivanju lastništva na zemljišču, na katerem stoji objekt.
V položaju, ki ga je povzročil z nezakonitim ravnanjem, se tožnik neutemeljeno sklicuje na pravico do socialne varnosti iz 50. člena URS, ki je državljanom zagotovljena le pod pogoji, ki jih določa zakon.