kulturnovarstveno soglasje - kulturnovarstveni pogoji - varstveni režim - kulturni spomenik
Pogoj, ki izhaja iz kulturnovarstvenih pogojev, da morajo biti vhodna vrata izdelana v leseni izvedbi kot dvokrilna vrata s klasičnim odpiranjem obeh kril navznoter, nameščena pa morajo biti na notranjem robu kamnitega portala, katerega osnova je bila fotografija originala, ki jo toženka hrani v arhivu, je skladen z določbami OPN in Odlokom o občinskem prostorskem načrtu.
Investitor gradnje daljnovoda mora izkazati pravico graditi za zemljišče, na katerem je predviden steber in tudi za zemljišča preko katerih poteka trasa (koridor) daljnovoda.
ZGO-1 člen 54, 54/4, 66, 66/1, 66/1-6. ZUP člen 270, 270/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - sprememba zahtevka v obnovljenem postopku - izvršena gradnja
Predlagatelj obnove v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni stranka z nasprotnim interesom v smislu določb ZUP, zato ni potrebno njegovo soglasje k spremembi zahtevka tekom obnovljenega postopka po drugem odstavku 270. člena ZUP.
Okoliščina, ali je gradnja že izvršena ali ne, ne vpliva na odločanje o izdaji gradbenega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - preverjanje objektivnega pogoja - dolžnost sodelovanja stranke
Vsak prosilec, ki uveljavlja pravico do BPP, mora predložiti vse potrebne dokaze oziroma zatrjevati okoliščine, ki organu za BPP omogočajo odločitev o njegovi prošnji. V konkretnem primeru tožena stranka zaradi nesodelovanja tožnice na zaslišanju, kjer ta ni želela sodelovati in podati svoje izjave ter podpisati zapisnika, ni imela možnosti, da bi preverila in ocenila vsa dejstva, pomembna za odločanje o prošnji, zato ni mogla presoditi ali tožnica izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP, določen v 24. členu ZBPP. Tožnica tudi v tožbi ni navedla konkretnih razlogov za upravičenost do dodelitve brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice - zaključek storitve brezplačne pravne pomoči
Zadnja opravljena storitev odvetnika se ugotavlja glede na to, v kakšnem obsegu je bila določena brezplačna pravna pomoč upravičencu. Kot je razvidno iz odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči z dne 15. 12. 2008, je bila upravičenki dodeljena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v kazenskem postopku. Zgolj z vložitvijo pritožbe se še ne konča postopek na drugi stopnji, ampak se šteje, da je postopek končan šele s prejemom drugostopenjske sodbe, kot pravilno navaja tožnica v tožbi.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času
Tožnik razen svoje izjave o preganjanju s strani sorodnikov bivšega dekleta ni ne v upravnem in ne v sodnem postopku niti zatrjeval - in na posebno vprašanje o tem odgovoril nikalno, da bi v svoji izvorni državi Republiki Kosovo bil preganjan zaradi rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupni. Tožnik je pri vložitvi prošnje navajal le dejstva, ki so nepomembna ali zanemarljiva za obravnavanje opravičenosti do mednarodne zaščite po tem zakonu.
državljanstvo - ugotavljanje državljanstva - članstvo v kulturbundu - nemška narodnost
Ustavno sodišče razlaga določilo 36. člena ZDFJ in 36. člen ZDrž v tem smislu, da gre za pridobitev državljanstva ex lege in ni potrebna posebna odločba in pravi, da niso vse osebe, ki so izpolnjevale pogoj iz prve zgornje alineje, avtomatično postale državljani DFJ, ampak sta potrebna še dva dodatna pogoja. Eden od teh pogojev je pripadnost narodnosti eni izmed narodov Jugoslavije. Pripadnost narodnosti pa se mora ugotavljati med drugim tudi prek članstva osebe v različnih politično-kulturnih organizacijah (na primer v Kulturbundu), pa tudi prek uporabe jezika, priimka ipd. Če tožena stranka v takem primeru ugotovi, da oseba ni pripadnik narodnosti enega izmed narodov Jugoslavije, pri čemer mora upoštevati morebitno članstvo te osebe v raznih politično-kulturnih organizacijah, potem mora ugotoviti, da se ta oseba ni štela za jugoslovanskega državljana po 36. členu ZDFJ.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje zavrnitev izdaje dovoljenja za prebivanje - podrejanje pravnemu redu RS
V postopku je bilo ugotovljeno, da je bil tožnik v Republiki Sloveniji predhodno že spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja, zaradi česar mu je bila izrečena zaporna kazen ter stranska kazen izgona iz države in zato obstajajo razlogi za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. Tožena stranka ni pristojna za izbris obsodbe in je zato vezana na podatke, ki ji jih posredujejo pristojni organi. Skladno s 508. členom ZKP odločbo o izbrisu po uradni dolžnosti izda ministrstvo, pristojno za pravosodje. Po 509. členu ZKP pa v primeru, če navedeno ministrstvo ne izda odločbe o izbrisu, sme obsojenec zahtevati, naj se ugotovi, da je obsodba po zakonu izbrisana in če ministrstvo v 30 dneh po prejemu ne izda odločbe, lahko obsojenec zahteva, naj sklep o izbrisu obsodbe izda sodišče, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji. Iz teh dveh določil torej sledi, da nima tožena stranka nobenih pristojnosti pri izbrisu obsodbe in je vezana na podatke, ki ji jih posredujejo za to pristojni organi. Če bi tožena stranka zaobšla podatke, ki jih je pridobila od organov, ki so pristojni za izbris in štela, da tožnik velja za neobsojenega, bi prekoračila svoje pristojnosti.
stroški absolventskega staža - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V predmetni zadevi tožnik uveljavlja sodno varstvo zoper odločbo o pritožbi zoper splošno obvestilo glede plačevanja manjkajočih obveznosti v času absolventskega staža po sistemu manjkajočih kreditnih točk. Izpodbijana odločba se torej ne nanaša na pridobitev oziroma izgubo statusa, zato je glede na zakonsko določbo 71. člena ZViS sodišče presojalo, ali je izpodbijana odločitev „druga zadeva v zvezi s študijem“, saj je tudi v tem primeru lahko izpolnjen pogoj iz 71. člena ZViS za dopustnost upravnega spora, pod pogojem, da gre za zadevo v zvezi s študijem, v katerih se odloča o kakšni pravici ali pravni koristi študenta. V konkretnem primeru ti pogoji niso izpolnjeni. Z izpodbijano odločbo namreč tožena stranka ni nastopala kot nosilka javnih pooblastil, izpodbija odločba pa tudi ne vsebuje meritorne odločitve, saj tožena stranka ni odločala o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, ki bi izhajala iz materialnega prava.
vizum - zavrnitev izdaje vizuma - vezanost na navodila ministra - obrazložitev odločbe
Niti iz odločbe prvostopenjskega organa niti iz odločbe drugostopenjskega organa ni mogoče ugotoviti, kateri razlogi so prvostopenjski organ vodili k sprejeti odločitvi. navedeni organ je v svoji odločitvi navedel le, da je vezan na soglasje Ministrstva za notranje zadeve. Pri tem se je nepravilno skliceval na določbo četrtega odstavka 65.a člena ZTuj-1, saj ta določba ne nalaga izdaje soglasja ministrstva niti izdaje mnenja. Določa le vezanost organa na navodila ministrstva. V kolikor pa je prvostopenjski organ pridobil „mnenje“ ministrstva, bi moral z njim tožnika seznaniti in mu dati možnost, da se o ugotovitvah izreče.
Mesto direktorja gledališča ni uradniška funkcija v državnem organu, nad katero bi organ izvršilne veje oblasti lahko izvajal politično diskrecijo v smislu 3. člena ZUS-1. To pomeni, da tožena stranka nima prav, ko navaja, da se ZUP uporablja samo „smiselno“ na podlagi 4. člena ZUP; zgolj smiselna uporaba pravil ZUP velja za postopke imenovanj direktorjev zavodov (muzejev) na področju kulturnih dejavnosti, kjer minister pri izbiri uporablja določeno diskrecijo oziroma ima zaznavno široko polje proste presoje, ne pa pri razrešitvah, kjer takšnega polja proste presoje nima. Izpodbijani akt je torej upravni akt in tožena stranka je vezana na pravila ZUP.
Šele določba, ki ureja strokovni svet zavoda na področju kulturnih dejavnosti, daje sodišču podlago za izpeljavo interpretacije, da je zakonodajalec vendarle drugače uredil pristojnost za razrešitev ravnatelja v ZUJIK, kot je to določeno v ZZ.
Z vidika načela skrbnosti ravnanja z javnimi sredstvi in vestnim gospodarjenjem z javnimi sredstvi ima lahko tožena stranka politiko t.i. ničelne tolerance. Četudi morda niso nastale nobene škodljive posledice zavodu v materialnem smislu zaradi uporabe službenega vozila v zasebne namene in zaradi določenih nakupov v zasebne namene s službeno kartico, navedena ravnanja, ki niso bila enkratna, ampak so trajala v določenem časovnem obdobju, pri čemer tožnik kot ravnatelj zavoda ni predhodno poskrbel za to, da bi zavod uredil uporabo službenih kartic in službenega avtomobila v splošnem aktu zavoda, pomenijo nevestno oziroma neskrbno ravnanje z javnimi sredstvi. Ničelna stopnja tolerance na tem področju ni nezakonita.
ugotovitev državljanstva - nemška narodnost - opcija za nemški Reich
Sporazum med vlado nemškega Reicha in italijansko vlado z dne 31. avgust 1941 o preselitvi nemških državljanov in pripadnikov nemške manjšine iz ljubljanske province je v prvem odstavku 3. člena določal, da so do izjave upravičene fizične osebe, ki so skladno z veljavnim pravom opravilno sposobne. V drugem odstavku pa je ta člen določal, da izjava, ki jo odda poglavar družine, velja tudi za osebe, ki so razglašene za nepolnoletne in za poročeno žensko, ki ni zakonsko ločena. To pomeni, da lastnoročna izjava A.A. ni bila potrebna, saj je izjavo, kar iz listine izhaja, podpisal D.D., kot poglavar družine.
zahteva za priznanje mednarodne zaščite - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Po oceni sodišča gre pri novi vlogi tožnika za isto upravno zadevo, o kateri se še vodi sodni postopek. Gre namreč za postopek priznanja mednarodne zaščite, tožnik pa v svoji novi prošnji sam navaja, da je pridobil novo dokumentacijo, ki dodatno pojasnjuje razloge njegove prošnje za mednarodno zaščito, torej se izrecno sklicuje na svojo že vloženo prošnjo, kar pomeni, da bi želel postopek o isti zadevi, o kateri še vedno teče sodni postopek.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine
Iz podatkov e-zemljiške knjige oziroma podatkov internetnega portala www.prostor.si, kjer je navedena tudi uporabna površina stanovanjskih stavb ter njihova ocenjena vrednost, izhaja, da skupno premoženje prosilca presega premoženje, določno v petem odstavku 4. člena ZDIU. Zato prosilec ni upravičen do brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - odvetniška tarifa - vrednost spornega predmeta
Odvetnik, ki je bil z odločbo pristojnega organa za BPP določen za izvajanje pravne pomoči, je upravičen do nagrade in povračila stroškov v zvezi z opravljanim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi in v obsegu odobrene BPP. Tožnik je priglasil nagrado upoštevajoč 12. člen ZOdvT, tožena stranka pa se je pri odmeri v konkretnem primeru oprla na 36. člen ZOdvT, ki določa nagrado glede na vrednost spornega predmeta. Nagrade in povračila stroškov, ki se izplačajo iz državnega proračuna pa so znižane glede na določbo 12. člena ZOdvT. Tožena stranka je zato pravilno uporabila določbo 36. člena ZOdvT.
ZBPP člen 11, 13. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZDIU12 člen 4, 4/5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - vrednost nepremičnine
Organ za BPP je na podlagi navedb tožnice in iz pridobljenih dokazov pravilno presodil finančni pogoj, ki bi tožnico upravičeval do dodelitve brezplačne pravne pomoči. Tožnica z vrednostjo nepremičnega premoženja presega cenzus za odobritev brezplačne pravne pomoči. Kolikor gospodarskega dela ne izkorišča, ker ne kmetuje, to ne vpliva na vrednost stavbe.
Iz predloženega računa z dne 26. 11. 2010 izhaja, da je bila omenjena storitev opravljena 19. 11. 2010. Račun je podpisan in je razvidno kdo ga je izdal, ter vsebuje po mnenju sodišča verodostojne podatke. Zato ima po mnenju sodišča večjo dokazno vrednost kot izjava izvajalca z dne 23. 8. 2011, ki jo je predložil tožnik. Iz navedene izjave izhaja, da izvajalec izjavlja, da je bila omenjena storitev tožniku dejansko izvedena 25. 11. 2010. Iz izjave pa niti ni razvidno, kdo jo je podpisal, zato ji tudi sodišče ne poklanja vere. Da bi bila sporna storitev res opravljena 25. 11. 2010, pa tožnik ni izkazal z nobenimi drugimi listinami.
ZUP člen 214, 237, 237/7. ZKme-1 člen 56, 56/4. Uredba Komisije(ES) 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 5, 5/3, 26, 26/5, 31, 31/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - nakup kmetijske mehanizacije zahtevek za izplačilo sredstev - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Sklep, da so bili podatki na računu prirejeni in cena traktorja vnaprej določena, tako da je tožnik nato uveljavljal nepovratna sredstva v višjem znesku, bi mogel sloneti le na izkazanih dejstvih o sodelovanju tožnika s prodajalcem pri prirejanju cene, tako da je ta dosegla vnaprej določeno ceno (ki ni imela podlage v resničnih stroških). To pa pomeni, da izpodbijana odločba glede na uporabljene materialnopravne določbe, nosilnega dejanskega razloga ne obrazloži (ne navaja ugotovljenega dejanskega stanja in dokazov, na katere je oprto, ter razlogov, odločilnih za presojo posameznih dokazov). Za odločitev, kot jo je organ sprejel, namreč ne zadostuje ugotovitev, da račun za traktor ne izkazuje resničnih stroškov in sklep, da je tožnik za to vedel, tj. bil seznanjen.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija poslovno stanovanjske stavbe - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženeca
Tožnik je upravnem postopku sodeloval kot stranski udeleženec, ki ima pravico udeleževati se postopka zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi. Ne more pa uspešno uveljavljati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na pogoje za gradnjo, katerih izpolnjevanje se ugotavlja v okviru javne koristi. Med te pogoje sodijo vsi tožbeni ugovori, ki se nanašajo na namembnost, zahtevnost gradnje, razvrstitev objekta, oblikovanje in izvedbo, lego, velikost ter komunalne priključke, dostop in dovoz ter pridobljena soglasja. Gre za pogoje, ki jih je upravni organ po uradni dolžnosti preveril in ugotovil skladnost z določbami 66. člena ZGO-1, ugotovil je tudi, da izdano gradbeno dovoljenje za legalizacijo ustreza pogojem PUP.