ZUP člen 214. ZOdvT tarifna številka 4100, 4200, 4312, 6003.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - kilometrina - obrazložitev odločbe
Iz obrazložitve odločbe niso razvidni razlogi, zaradi katerih je organ tožniku priznal kilometrino 240 km in ne 280 km, kot je tožnik predlagal oziroma priglasil v stroškovniku. Sklep nima razlogov, zaradi katerih ni bilo ugodeno predlogu tožnika v celoti, se ga pa ne da preizkusiti in je že iz tega razloga nezakonit ter ga je zato treba odpraviti.
ZUreP-1 člen 93, 93/3, 95, 95/2, 100, 100/2, 100/3, 103, 103/1, 104, 104/1. ZZK-1 člen 14, 19. Uredba o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2x400 kV Beričevo-Krško člen 3, 4, 5.
omejitev lastninske pravice - uvedba postopka omejitve lastninske pravice - služnost v javno korist - gradnja daljnovoda
Za obravnavano fazo postopka – uvedba postopka omejitve lastninske pravice, katerega del je tudi ugotavljanje podanosti javne koristi, za ugotovitev konkretne javne koristi za uresničitev namena, zaradi katerega se lastninska pravica omejuje, zadostuje, da je nepremičnina navedena kot del ureditvenega območja. Namen prve faze razlastitvenih postopkov je zaznamba uvedbe postopka v zemljiško knjigo in s tem varstvo tretjih oseb.
Za ugotovitev konkretne javne koristi v fazi uvedbe postopka omejitve lastninske pravice pa je navedba parcele v Uredbi o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2x400 kV Beričevo-Krško, zadostna podlaga za zaključek, da je javna korist izkazana.
V drugi fazi postopka bo treba upoštevati, da stvarna služnost vselej bremeni služečo nepremičnino kot celoto, čeprav je lahko izvrševanje vsebine služnosti omejeno samo na del služeče nepremičnine. Vpis stvarne služnosti v zemljiško knjigo se opravi z vknjižbo pri služeči nepremičnini. Za vknjižbo pa ne zadošča, da bi se navedlo samo vrsto pravice. Vsebino je treba natančno opisati.
razlastitev - stroški postopka - vrednost predmeta
Za pravilno uporabo prostega preudarka iz prvega odstavka 22. člena ZodvT je treba najti oporne točke, objektivne kriterije, za preverjanje pravilnosti spornega predmeta in jih tudi na zakonu utemeljiti.
Vrednost predmeta iz odločbe ne izhaja, predmet tega upravnega postopka oziroma sploh upravnega postopka pa tudi ni odločanje o odškodnini. Tožena stranka bi zato morala za svoje stališče, da je vrednost predmeta višina zadnje ponudbe, navesti pravno podlago oziroma pri ugotavljanju vrednosti predmeta izhajati iz določb 4. poglavja ZOdvT – Ugotavljanje vrednosti predmeta odvetniške tarife.
V obravnavanem primeru je med strankama sporno, ker davčni organ tožniku ni priznal pravice do odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere je ugotovil, da so jih izdali „neplačujoči gospodarski subjekti“, tožniku pa je očital, da je vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri poslih, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti. Zato mu pravica do odbitka vstopnega DDV iz tega naslova ne gre, kar je tudi skladno s prakso SEU.
kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - postopek vzpostavitve etažne lastnine - odločanje o isti stvari
O isti zadevi ne moreta sočasno teči dva postopka, zato mora upravni organ zavreči vlogo, če o isti zadevi postopek že teče, in to bodisi pred upravnim organom, bodisi pred sodiščem. Že začet sodni postopek po 3. točki tretjega odstavka 84. člena ZEN tako predstavlja oviro za vsebinsko odločanje upravnega organa.
Če se tudi v sodnem postopku v okviru postopka vzpostavitve etažne lastnine izposluje vpis v kataster stavb, gre za postopka o isti stvari. Postopek po ZVEtL, ki je pred sodiščem že v teku, je zato ovira za izvedbo upravnega postopka vpisa stavbe v kataster stavb.
Namen komasacije je zaokrožiti kmetijska zemljišča in s tem izboljšati pogoje njihove obdelave. Za razširitev območja komasacije do avtoceste, kot tožnica predlaga, pa ni bilo ugotovljeno, da bi na tem območju prihajalo do težav pri obdelavi kmetijskih zemljišč, pri dostopih do njih oziroma, da bi bila zemljišča preveč razdrobljena in bi bila potrebna uvedba komasacije. Sodišče zato ne more slediti ugovoru tožnice, ki interes v razširitvi območja izkazuje z ohranitvijo obsega lastnega kompleksa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine
Iz podatkov e-zemljiške knjige oziroma podatkov internetnega portala www.prostor.si, kjer je navedena tudi uporabna površina stanovanjskih stavb ter njihova ocenjena vrednost, izhaja, da skupno premoženje prosilca presega premoženje, določno v petem odstavku 4. člena ZDIU. Zato prosilec ni upravičen do brezplačne pravne pomoči.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija poslovno stanovanjske stavbe - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženeca
Tožnik je upravnem postopku sodeloval kot stranski udeleženec, ki ima pravico udeleževati se postopka zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi. Ne more pa uspešno uveljavljati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na pogoje za gradnjo, katerih izpolnjevanje se ugotavlja v okviru javne koristi. Med te pogoje sodijo vsi tožbeni ugovori, ki se nanašajo na namembnost, zahtevnost gradnje, razvrstitev objekta, oblikovanje in izvedbo, lego, velikost ter komunalne priključke, dostop in dovoz ter pridobljena soglasja. Gre za pogoje, ki jih je upravni organ po uradni dolžnosti preveril in ugotovil skladnost z določbami 66. člena ZGO-1, ugotovil je tudi, da izdano gradbeno dovoljenje za legalizacijo ustreza pogojem PUP.
ZBPP člen 11, 13. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZDIU12 člen 4, 4/5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - vrednost nepremičnine
Organ za BPP je na podlagi navedb tožnice in iz pridobljenih dokazov pravilno presodil finančni pogoj, ki bi tožnico upravičeval do dodelitve brezplačne pravne pomoči. Tožnica z vrednostjo nepremičnega premoženja presega cenzus za odobritev brezplačne pravne pomoči. Kolikor gospodarskega dela ne izkorišča, ker ne kmetuje, to ne vpliva na vrednost stavbe.
ZUP člen 214, 237, 237/7. ZKme-1 člen 56, 56/4. Uredba Komisije(ES) 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 5, 5/3, 26, 26/5, 31, 31/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - nakup kmetijske mehanizacije zahtevek za izplačilo sredstev - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Sklep, da so bili podatki na računu prirejeni in cena traktorja vnaprej določena, tako da je tožnik nato uveljavljal nepovratna sredstva v višjem znesku, bi mogel sloneti le na izkazanih dejstvih o sodelovanju tožnika s prodajalcem pri prirejanju cene, tako da je ta dosegla vnaprej določeno ceno (ki ni imela podlage v resničnih stroških). To pa pomeni, da izpodbijana odločba glede na uporabljene materialnopravne določbe, nosilnega dejanskega razloga ne obrazloži (ne navaja ugotovljenega dejanskega stanja in dokazov, na katere je oprto, ter razlogov, odločilnih za presojo posameznih dokazov). Za odločitev, kot jo je organ sprejel, namreč ne zadostuje ugotovitev, da račun za traktor ne izkazuje resničnih stroškov in sklep, da je tožnik za to vedel, tj. bil seznanjen.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje vloge - poziv k dopolnitvi vloge - dopolnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Tožbeni ugovor prosilke za dodelitev brezplačne pravne pomoči, da se je na poziv za dopolnitev vloge odzvala telefonsko, je vsebinsko neutemeljen, saj telefonski klic na sodišče (tudi če bi bil izkazan) ne pomeni relevantnega osebnega odziva na zahtevo za dopolnitev vloge.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero tožnica prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne kažejo na možnost, da bi tožnica s tožbo uspela. Organ za BPP pa ji je pravilno pojasnil, da njeno slabo finančno stanje ni zadostno za ugoditev njeni prošnji, saj morata za dodelitev brezplačne pravne pomoči biti kumulativno izpolnjena finančni in objektivni pogoj.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - rok za vložitev predloga - subjektivni rok - začetek teka subjektivnega roka
Po izrecni določbi 5. točke prvega odstavka 236. člena ZUP začne subjektivni rok enega meseca teči od dneva, ko oseba izve, da je bila odločba izdana. Zato je neutemeljen tožbeni ugovor, da bi upravni organ moral šteti, da je začel navedeni rok za vložitev predloga teči šele od dneva, ko je bila tožnikoma vročena odločba oziroma od dneva, ko sta tožnika izvedela za številko omenjene odločbe.
trošarina - vračilo trošarine - vračilo trošarine za komercialni namen - evidenca internega pretakališča
Tožnikovo zahtevo za vračilo trošarine za določeno količino plinskega olja je organ prve stopnje zavrnil, ker je zaključil, da tožnikova evidenca ne odraža dejanskega stanja. Ta evidenca je bistvenega pomena pri ugotavljanju namena porabe goriva, saj se pri točenju v motorno vozilo na internem pretakališču ne izda noben račun, ki bi vseboval registrsko številko vozila, kot npr. pri bencinskem servisu. Zato je potrebno, da so takšne evidence skladne in pravilne. Navedenih pogojev tožnikove evidence v konkretnem primeru ne izpolnjujejo.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - odvetniška tarifa - vrednost spornega predmeta
Odvetnik, ki je bil z odločbo pristojnega organa za BPP določen za izvajanje pravne pomoči, je upravičen do nagrade in povračila stroškov v zvezi z opravljanim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi in v obsegu odobrene BPP. Tožnik je priglasil nagrado upoštevajoč 12. člen ZOdvT, tožena stranka pa se je pri odmeri v konkretnem primeru oprla na 36. člen ZOdvT, ki določa nagrado glede na vrednost spornega predmeta. Nagrade in povračila stroškov, ki se izplačajo iz državnega proračuna pa so znižane glede na določbo 12. člena ZOdvT. Tožena stranka je zato pravilno uporabila določbo 36. člena ZOdvT.
V obravnavanem primeru je sporno, ali je glede na ugotovljeno dejansko stanje terjatev, ki jo ima Slovenski regionalni razvojni sklad do tožeče stranke, zapadla ali ne. Po presoji sodišča gre za nečisto terjatev, torej takšno terjatev, katere temelj je sicer nesporen, ni pa njen znesek priznan po nasprotni stranki, kar je razvidno iz dejstva, da je potrebno višino terjatve dokazovati v postopku pred sodiščem. Če je terjatev sporna, ni likvidna, posledično pa ne moremo govoriti o njeni dospelosti oziroma zapadlosti. Tožeča stranka tudi pravilno opozarja, da sodišče, kadar naloži kakšno dajatev (na primer plačilo terjatve), določi tudi rok, v katerem se mora ta izpolniti. Glede na povedano ni mogoče govoriti o tem, da ima tožeča stranka neporavnano zapadlo obveznost do države in Sklada, zato je upravni organ njeno vlogo nepravilno zavrgel.
Tožnica za leta od 2006 do 2009 ni vložila napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, čeprav jo 318. člen ZDavP-2 k temu brezpogojno zavezuje, oziroma je za leto 2009 napoved oddala šele po pozivu davčnega organa, ki pa je ta ni mogel upoštevati kot verodostojne, saj se posamezni ključni podatki niso ujemali s podatki, ki jih je zbral davčni organ in so temeljili na podatkih same tožnice. Tako je bil izpolnjen zakonski stan iz prvega odstavka 68. člena ZDavP-2 za ugotovitev predmeta obdavčitve s cenitvijo. Po mnenju sodišča je bila izbrana tudi pravilna metoda cenitve, to je taka metoda, ki se je lahko najbolj približala ugotovitvi dejanskega stanja, saj je izhajala iz podatkov same tožnice. OZ za sklenitev oziroma veljavnost najemne pogodbe res ne zahteva pisne oblike. Ker pa mora zavezanec za davek za svoje trditve v davčnem postopku predložiti dokaze (76. člen ZDavP-2), bi si tožnica z obstojem pisne pogodbe o najemu olajšala dokazovanje posameznih dejstev, saj je sicer riziko nedokazanih trditev na njeni strani.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekti - navidezni pravni posli - fiktivni računi - opravljanje različnih storitev
V konkretnem primeru tožnik ni izkazal, da so bile storitve s strani družb tudi resnično opravljene. Iz tipskih pogodb z družbami ni razviden izvajalec, odtisnjen je žig družbe in paraf, iz kopij analiz, ki jih je tožnik priložil v pripombah na zapisnik, tudi ni razvidno, kdo jih je opravil, niti ni dokazal, katere stranke so bile s strani posameznega izvajalca v skladu s sklenjenimi pogodbami pridobljene. Od tega podatka je bila odvisna tudi cena in plačilo, kar pomeni, da se tožnik teh pogodb, na katere se sklicuje, tudi sam ni držal. Tako tudi ni razvidno, katere vrste in količine opravljenih storitev so bile opravljene, osnova za honorar, specifikacija opravljenih storitev, ni poročil izvajalcev o delu ter o tretjih osebah, ki so se bile pripravljene pogajati z naročnikom in z njim skleniti pogodbo.
Akt o preoblikovanju javne ustanove Ad futura, znanstveno- izobraževalna fundacija RS, javni sklad v Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije in na podlagi Splošnih pogojev poslovanja (SPP) člen 6. Javni razpis štipendij za študijske obiske slovenskih dijakov in študentov v tujini v letu 2010 in 2011 točka 3, 3/2, 3/2-2.
javni razpis - pridobitev štipendije za študijski obisk v tujini - razpisni pogoji - plačilo
Pri dodelitvi štipendije je treba dati prednost tistim, ki imajo manj sredstev. Zato je po mnenju sodišča razpisni pogoj, da se štipendije dodelijo tistim dijakom in študentom, ki za študijski obisk za namen praktičnega usposabljanja s strani gostujoče države ne prejmejo plačila, v razpisu upravičeno postavljen.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - molk organa
Tožnica je izkazala, da je na toženko naslovila dopis „Molk organa“ št. 48/10-kg z dne 5. 2. 2010, iz katerega izhaja, da toženko poziva, da v roku 7 dni izda nov sklep, kot ji nalaga sodba Upravnega sodišča I U 505/2009. Pri čemer iz navedb toženke v odgovoru na tožbo izhaja, da je navedeni dopis prejela. Glede na navedeno so podane procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa.