trošarina - vračilo trošarine - vračilo trošarine za komercialni namen - evidenca internega pretakališča
Tožnikovo zahtevo za vračilo trošarine za določeno količino plinskega olja je organ prve stopnje zavrnil, ker je zaključil, da tožnikova evidenca ne odraža dejanskega stanja. Ta evidenca je bistvenega pomena pri ugotavljanju namena porabe goriva, saj se pri točenju v motorno vozilo na internem pretakališču ne izda noben račun, ki bi vseboval registrsko številko vozila, kot npr. pri bencinskem servisu. Zato je potrebno, da so takšne evidence skladne in pravilne. Navedenih pogojev tožnikove evidence v konkretnem primeru ne izpolnjujejo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero tožnica prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne kažejo na možnost, da bi tožnica s tožbo uspela. Organ za BPP pa ji je pravilno pojasnil, da njeno slabo finančno stanje ni zadostno za ugoditev njeni prošnji, saj morata za dodelitev brezplačne pravne pomoči biti kumulativno izpolnjena finančni in objektivni pogoj.
Iz predloženega računa z dne 26. 11. 2010 izhaja, da je bila omenjena storitev opravljena 19. 11. 2010. Račun je podpisan in je razvidno kdo ga je izdal, ter vsebuje po mnenju sodišča verodostojne podatke. Zato ima po mnenju sodišča večjo dokazno vrednost kot izjava izvajalca z dne 23. 8. 2011, ki jo je predložil tožnik. Iz navedene izjave izhaja, da izvajalec izjavlja, da je bila omenjena storitev tožniku dejansko izvedena 25. 11. 2010. Iz izjave pa niti ni razvidno, kdo jo je podpisal, zato ji tudi sodišče ne poklanja vere. Da bi bila sporna storitev res opravljena 25. 11. 2010, pa tožnik ni izkazal z nobenimi drugimi listinami.
ZASP člen 143, 146, 147, 148, 149. ZUP člen 43, 260, 260-9.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dovoljenje za kolektivno upravljanje - obnova postopka - stranka v postopku - stranski udeleženec
Tožnik brez podlage zatrjuje, da bi bil njegov interes, da njegove pravice upravlja kolektivna organizacija, ki jih bo upravljala učinkovito, varovan le v primeru, da bi se imel možnost v postopku za podelitev dovoljenja opredeljevati do kvalitete bodoče kolektivne organizacije. Glede na določbe ZASP imetniki pravic v postopku za izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje z avtorskimi pravicami ne morejo varovati svojih pravnih koristi kot stranski udeleženci.
javni uslužbenec - direktor občinske uprave - imenovanje na mesto direktorja občinske uprave - pritožba - izpodbijani akt - nepopolna vloga
Ker tožnikova pritožba ni bila popolna, saj ni vsebovala vseh predpisanih sestavin, bi jo tožena stranka pred odločitvijo morala obravnavati kot pomanjkljivo vlogo.
V zadevah sofinanciranja iz javnih sredstev je za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve odločilno, ali je prijavitelj na javni razpis izpolnjeval pogoje iz javnega razpisa. Odločilni razlog, da tožeča stranka na razpisu ni uspela, je v tem, da se je v razpisni dokumentaciji označila kot mikro podjetje, strokovna komisija, ki je pregledovala prejete vloge, pa je upoštevajoč razpisne pogoje in prilogo 1 Uredbe komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. 8. 2008 ugotovila, da tožeča stranka sodi med velika podjetja. Gre za odločilno okoliščino, ki vpliva na višino sofinanciranja upravičenih stroškov, pri čemer je nesporno, da imajo mala podjetja možnost zahtevati višji odstotek sofinanciranja upravičenih stroškov.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - odvetniška tarifa - vrednost spornega predmeta
Odvetnik, ki je bil z odločbo pristojnega organa za BPP določen za izvajanje pravne pomoči, je upravičen do nagrade in povračila stroškov v zvezi z opravljanim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi in v obsegu odobrene BPP. Tožnik je priglasil nagrado upoštevajoč 12. člen ZOdvT, tožena stranka pa se je pri odmeri v konkretnem primeru oprla na 36. člen ZOdvT, ki določa nagrado glede na vrednost spornega predmeta. Nagrade in povračila stroškov, ki se izplačajo iz državnega proračuna pa so znižane glede na določbo 12. člena ZOdvT. Tožena stranka je zato pravilno uporabila določbo 36. člena ZOdvT.
globa za prekršek - izvršba - zastaranje - zastaralni rok
ZP-1 (44. člen) določa le relativni in absolutni rok za začetek postopka izvršbe. Zastaralnih rokov za dokončanje v predpisanem roku začetega izvršilnega postopka ne določa. Zastaranje pravice do izterjave davka je v ZDavP-2, veljavnem v času izdaje izpodbijanega sklepa, sicer urejeno v določbah 125. in 126. člena in ne v tretjem delu zakona (Davčna izvršba), po katerem skladno s 156. členom davčni organ postopa tudi, kadar na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti. S smiselno uporabo določb ZDavP-2 o zastaranju pravice do izterjave (davka), ki ob upoštevanju četrtega odstavka 3. člena ZDavP-2 veljajo tudi za denarne kazni in globe ter stroške postopka o prekršku, ki jih odmeri oziroma izreka davčni organ, pa tožena stranka zastaralni rok za izvršitev sankcije omeji v korist tožeče stranke. Stališče, da je z uporabo določb ZDavP-2 o zastaranju zastaralni rok za izvršitev sankcije (brez pravne podlage) podaljšan, zato ni utemeljeno.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - sprememba lege objekta - nelegalna gradnja
Odstranitev spornih stanovanjskih hiš v celoti in ne le posameznih njihovih delov, presega pooblastilo iz drugega odstavka 153. člena ZGO-1, po katerem sme gradbeni inšpektor odrediti odstranitev le tistega dela objekta, ki je zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, in vzpostavitev stanja iz tega dovoljenja.
O neskladni gradnji pa ni mogoče govoriti, ko investitor sicer razpolaga z gradbenim dovoljenjem za objekt, vendar tega nato gradi na način, ki ne dopušča odstranitve le neskladno zgrajenih delov objekta in s tem uskladitev s pogoji izdanega gradbenega dovoljenja.
nadomestilo zaradi omejene rabe prostora - obnova upravnega postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in dokazi
Dejstva, nastala po tem, ko je bila v postopku že izdana odločba, so lahko podlaga za nov zahtevek in za novo odločbo na drugačni dejanski in pravni podlagi, ne morejo pa biti podlaga za obnovo postopka v smislu 1. točke 260. člena ZUP.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - etažnost stavbe - vkopana klet - obvezna razlaga PUP
Obvezna razlaga je ne glede na njen kasnejši sprejem, del norme od njene uveljavitve. V primeru, da bi organ, ki sprejema obvezno razlago, z njo določil vsebino, ki je ob njeni uveljavitvi predpis ni imel, pa ne bi šlo za obvezno razlago, temveč za spremembo oziroma dopolnitev predpisa, ki mora biti sprejeta po postopku za spremembo.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - gozdno zemljišče
V zadevi je bistvena le skladnost predvidene gradnje s prostorskim aktom, zato na drugačno odločitev ne more vplivati odločba Zavoda za gozdove, ki tožniku zgolj dovoljuje krčitev dela gozda v kmetijske namene, ne pomeni pa spremembe namenske rabe zemljišča, ki je določena v prostorskem aktu.
ZGO-1 člen 54, 54/2. ZUP člen 133, 133/1, 134, 135, 135/1, 135/2, 135/5.
gradbeno dovoljenje - vloga za izdajo gradbenega dovoljenja - sprememba zahtevka - uporaba predpisov
Če je bil predmet odločanja zahtevek, drugačen od prvotno vloženega, bi ga toženka morala obravnavati po pravilih ZUP o spremembi zahtevka, ni pa imela ne dejanske in ne pravne podlage, da šteje, da je bil s spremembo zahtevka začet nov postopek.
V PUP predpisana investitorjeva dolžnost izdelave urbanistične arhitekturne zasnove, ki jo potrdi občinski organ, je nezakonita, zaradi česar take določbe prostorskega akta v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni mogoče upoštevati. To pa ne pomeni, da je zaradi tega nezakonita celotna določba PUP, kar ima za posledico, da gradnja večstanovanjskega objekta v nobenem primeru ni dopustna. To stališče bi bilo pravilno, če PUP ne bi določal vseh pogojev, potrebnih za izdelavo PGD, in bi te nadomestila predhodno izdelana in potrjena arhitekturno urbanistična rešitev.
Sodno presojo, ali je tožena stranka na javnem razpisu dejansko izbrala najboljšega ponudnika, sodišče napravi zgolj prek presoje spoštovanja pravil ZUP o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov za izbiro ponudnika.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odlog izvršbe - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Iz določbe tretjega odstavka 293. člena ZUP ne izhaja, da bi bila odložitev izvršbe pravica zavezanca - ta se namreč odloži le izjemoma, če so za to izpolnjeni zahtevani pogoji.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
Tožnik v prošnji za BPP poleg dolgotrajnosti kazenskega postopka navaja tudi vrsto drugih morebitnih temeljev za odškodninsko odgovornost države. Ker se toženka do njih ne opredeljuje, oziroma jih v obrazložitvi izpodbijane odločbe sploh ne omenja, temveč svojo odločitev opira izključno na ugotovitev, da tožnik nima verjetnih možnosti za uspeh glede odškodnine za dolgotrajnost postopka, je izpodbijana odločba v bistvenih elementih ostala neobrazložena.
Gradbeni inšpektor je dolžan ukrepati vselej, ko ugotovi, da investitor gradi ali je že zgradil objekt, ne da bi si pridobil za tako gradnjo predpisano gradbeno dovoljenje.
ZGO-1 je v prvem odstavku 201. člena določil, da se za objekte, za katere so investitorji vložili zahtevo za odlog prisilne izvršbe po ZUN-ČG, in do uveljavitve ZGO-1 še nimajo pridobljenega lokacijskega, gradbenega oz. enotnega dovoljenja za gradnjo, začnejo uporabljati gradbeni inšpekcijski ukrepi, ki jih določa ta zakon, dve leti po dnevu njegove uveljavitve (to je dve leti po 1. 1. 2003), če lastniki objektov ne vložijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, predpisane s tem zakonom. Ta določba je imela za posledico, da če investitor v roku ni vložil zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja po določbah ZGO-1, se je po preteku tega roka štelo, da prisilna izvršba po 11. členu ZUN-ČG ni več odložena.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Tožniku je bila odločba, s katero je bil postopek končan, vročena 8. 12. 2011, posledično se je 30-dnevni zakonski rok za vložitev predmetne tožbe iztekel 9. 1. 2012. Rok 30 dni od vročitve odločbe se je sicer iztekel z dne 7. 1. 2012, ker pa je bila tega dne sobota, se je zakonski rok za vložitev tožbe iztekel s pretekom prvega prihodnjega delavnika, to je s ponedeljkom, 9. 1. 2012. Tožba bi bila pravočasna, če bi najkasneje tega dne bila vložena neposredno pri tem sodišču ali bi jo najkasneje tega dne sodišče prejelo, če bi bila poslana z navadno poštno pošiljko, ali bi bila tega dne oddana na pošto, če bi bila poslana priporočeno. Tožnik pa je tožbo vložil šele 11. 1. 2012, in sicer neposredno pri tem sodišču. To pa pomeni, da je bila vložena po preteku zakonskega roka iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1 ter da je tako prepozna.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3. ZGO-1 člen 49b, 49b/4.
soglasje za priključitev na gospodarsko javno infrastrukturo - ničnost soglasja - neizvršljivost odločbe
Soglasje za priključitev na gospodarsko javno infrastrukturo je odločba, ki se glede na njeno naravo ne izvršuje (saj ničesar ne zapoveduje ali prepoveduje), temveč učinkuje že s svojim obstojem.
Težavnost, tehnična neustreznost ali subjektivna nezmožnost izvršitve sama po sebi še ne pomeni dejanske neizvršljivosti odločbe, kršitev predpisov pri izdaji odločbe pa ne njene pravne neizvršljivosti.