plačilo honorarja za avtorsko delo – pogodba o naročilu avtorskega dela – obseg naročila – višina honorarja
Ob odsotnosti dogovora o višini avtorskega honorarja lahko avtor zahteva plačilo honorarja v višini, ki se določi po kriterijih iz prvega odstavka 81. člena ZASP. Le-ta določa, da če avtorski honorar ali nadomestilo ni bilo določeno, se določi po običajnih plačilih za določeno vrsto del, po obsegu in trajanju uporabe ter glede na druge okoliščine primera.
Sodišče prve stopnje je pravilno postopalo po tretjem odstavku 44. člena ZPP, ki predvideva korekturno funkcijo sodišča tudi za nedenarni zahtevek. Od vrednosti spornega predmeta je namreč odvisna uporaba pravil o stvarni pristojnosti, pristojnosti do revizije ter drugih postopkovnih pravil.
Odločitev, da znaša vrednost spornega predmeta 50.000,00 EUR, je sodišče utemeljilo s tem, da je vrednost premoženja, s katerim je zapustnik razpolagal z oporoko (s tožbo uveljavlja neveljavnost oporoke), zagotovo najmanj 50.000,00 EUR. Tožnik ne pojasni, zakaj merilo, ki ga je za določitev vrednosti spornega predmeta upoštevalo sodišče prve stopnje, ne bi bilo ustrezno, sodišče druge stopnje pa v njegovo pravilnost nima pomislekov. V skladu s četrtim odstavkom 44. člena ZPP se namreč mora sodišče na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti.
Tožnica (občina) je na podlagi računov, ki jih je izstavljala prva toženka (osnovna šola), sofinancirala cene programov predšolske vzgoje za hčerko druge toženke in tretjega toženca, čeprav do tega nista bila upravičena, saj takšnega znižanja starša nista uveljavljala. Ker pa bi občina morala vedeti, da odločba o znižanju plačila ni bila izdana, saj ravno sama izdaja takšne odločbe, račune pa je kljub temu plačevala, ravnanje prve toženke ni protipravno, niti ni protipravna nastala škoda. Povračila ne more zahtevati nazaj niti na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi, saj je plačala nekaj, za kar je vedela, da ni dolžna.
stroški postopka – brezplačna pravna pomoč – mirovanje postopka – umik tožbe – prehod terjatve na Republiko Slovenijo
Po določbi 46. člena ZBPP terjatev stranke – upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči po tem zakonu na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka. To pomeni, da je tožnica, ne glede na to, da je bil toženec v postopku brezplačne pravne pomoči zastopan po odvetniku, ki je plačan iz sredstev proračuna (toženec ni imel stroškov za zastopanje in za plačilo sodnih taks), tožencu dolžna povrniti stroške.
Vprašanje dolžnega vedenja tožene stranke o tožnikovi insolventnosti v času oprave izpodbijanih nakazil je treba presojati z vidika vsebinskega merila zahtevane profesionalne skrbnosti tožene stranke v skladu s pravili poslovno finančne stroke. Dolžnost ravnanja skladno s profesionalno skrbnostjo je pravni standard, ki mu mora sodišče dati vsebino, upoštevaje okoliščine primera in posameznemu delovnemu področju običajno, normalno ravnanje. Od poslovodstva kapitalskih družb se pričakuje spremljanje ekonomsko finančnega stanja takih družb s profesionalno skrbnostjo poslovno finančne stroke in stroke upravljanja podjetij, to pa predpostavlja tudi sposobnost poslovodstva, da tako stanje razbere iz letnih računovodskih izkazov – bilanc stanja in izkazov poslovnega izida.
Po 1. odst. 278. člena ZFPPIPP pravne posledice v 2. odst. tega člena (torej dolžnost vrnitve na podlagi izpodbitega pravnega dejanja prejetega) nastanejo, ko postane pravnomočna sodba, s katero je sodišče na podlagi izpodbojnega zahtevka razveljavilo pravne učinke izpodbitega pravnega dejanja. Pritožbeno sodišče je zato skladno s 1. in 2. odst. 313. člena ZPP določilo le paricijski rok 15 dni, v katerem mora tožena stranka vrniti prejeti denarni znesek. Do zakonskih zamudnih obresti je tožnik upravičen le od poteka 15 dnevnega paricijskega roka dalje do plačila, saj bo šele tedaj prišel v zamudo.
Izdajatelj menice (tožena stranka) lahko uveljavlja zoper zahtevek imetnika, kateremu je izročil menico (tožeča stranka), tudi ugovore iz razmerja, ki je bilo podlaga za izdajo menice, zato je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko je presojalo utemeljenost terjatve tožeče stranke iz temeljnega razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069519
ZPP člen 262, 262/1, 262/2, 282, 282/4, 282/5, 287, 287/2. OZ člen 459.
sodba na podlagi stanja spisa – upravičeni razlogi za odsotnost iz naroka – dolžna skrbnost odvetnika – pogodba o finančnem lizingu – odgovornost lizingodajalca za stvarne napake
Za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa je bil izpolnjen tudi vsebinski pogoj – torej, da je sodišče že opravilo narok, na katerem so se izvajali dokazi in je bilo dejansko stanje dovolj pojasnjeno. Sodišče prve stopnje je namreč na naroku za glavno obravnavo dne 14.6.2011 sprejelo dokazni sklep, da se zasliši tožeča stranka, zaradi česar je tudi preložilo narok na dan 30.8.2011, obenem pa je izvedlo tudi dokaze. Ker pa tožeča stranka na preloženi narok ni prišla, čeprav je bila nanj pravilno vabljena, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je dejansko stanje (glede na dokaze, ki so bili izvedeni), dovolj pojasnjeno in je, upoštevajoč predlog tožene stranke, izdalo sodbo na podlagi stanja spisa.
Sodišče prve stopnje je sprejelo dokazni sklep za zaslišanje tožeče stranke, ker pa se slednja naroka za glavno obravnavo ni udeležila, čeprav je bila nanj pravilno vabljena, je povsem jasno, da sodišče prav iz tega razloga omenjena dokaza ni moglo izvesti.
Odvetnik mora v prošnji za preložitev naroka izkazati, da je v okviru dolžne skrbnosti storil vse, da bi zagotovil svojo navzočnost oziroma da postopek ne bi bil oviran.
Smisel pogodbe o finančnem lizingu je v tem, da se lizingodajalec sam dogovori z dobaviteljem o nabavni ceni in pogojih dobave predmeta lizinga, po tem ko si predmet lizinga prav tako izbere sam. Čeprav je tožena stranka pravna lastnica predmeta lizinga, pa bi bilo v nasprotju s smislom predmetne pogodbe, da bi slednja odgovarjala za stvarne napake predmeta pogodbe na podlagi določil zakupne (najemne) pogodbe in posla, ki sta ga sklenila tožeča stranka in dobavitelj.
sodni depozit – predpostavke za dopustnost sodnega depozita –najemnina za stanovanje
Sodišče izroči položeno stvar upniku pod pogoji, ki jih je postavil dolžnik oziroma druga oseba, ki ima pravni interes za izpolnitev obveznosti. Dolžnik ima torej pravico določiti pogoje, pod katerimi lahko sodišče izroči položeno stvar, pri čemer nevarnost napačnega načina izpolnitve obveznosti bremeni dolžnika.
ZPP člen 214, 214/2. ZFPPIPP člen 10, 10/3, 14, 14/1, 14/1-2, 14/3, 14/3-2, 28, 30, 30/4, 261, 261/1, 263, 263/1, 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-2, 272, 272/1, 272/1-1, 272/2, 272/3, 272/3-1. OZ člen 299, 299/1.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - objektivni element izpodbojnosti – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja – vzajemna izpolnitev po dvostranski pogodbi – običajen način plačila – verižna kompenzacija – dolžna skrbnost upnika – subjektivni element izpodbojnosti – kreditna tveganja – insolventnost dolžnika
Pri dvostranski pogodbi, pri kateri so vrednosti vzajemnih izpolnitev enake, ne pride do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja dolžnika, ne glede na to ali so izpolnitve obveznosti sočasne ali ne. Do takšnega zmanjšanja pa seveda pride, kadar medsebojni obveznosti strank nista enakovredni v škodo (kasnejšega) stečajnega dolžnika. Ker pa lahko pride tudi pri izpolnitvah dvostranskih pogodb z enakovrednimi vzajemnimi obveznostmi, pri katerih ne pride do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja, s selektivnim poravnavanjem obveznosti (kasnejšega) stečajnega dolžnika zgolj določenim upnikom do neenakega obravnavanja upnikov, je zakonodajalec predvidel domnevo iz 1. točke 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP.
Ker je šlo pri tožeči stranki za insolventnost, ki je trajala dalj časa in ni nastala kar naenkrat ter jo je bilo mogoče iz javno dostopnih letnih poročil relativno enostavno prepoznati, je toženi stranki mogoče očitati, da pri poslovanju ni ravnala z zahtevano skrbnostjo, saj bi za tožnikovo insolventnost ob ustrezno skrbnem ravnanju lahko vedela.
sprememba delodajalca - prevzem delavcev - začasen prevzem - prijava v zavarovanje - sodelovanje sindikata
Ker se je stranski intervenient, ko je tožnica prešla od njega k toženi stranki, zavezal, da bo delavcem, ki bodo na dan prenehanja pogodbe o opravljanju storitev še zaposleni pri toženi stranki, ponudil sklenitev pogodbe o zaposlitvi na ustreznem delovnem mestu, je šlo v tožničinem primeru za začasen prenos. Prenos nazaj k stranskemu intervenientu je bil zakonito izveden (ne glede na njegovo finančno stanje) s tem, ko je tožnico prijavil v socialna zavarovanja. Nove pogodbe o zaposlitvi z njo ni bil dolžan skleniti, saj je šlo za avtomatičen prehod vseh pravic in obveznosti po obstoječi pogodbi o zaposlitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0064200
ZPP člen 44, 44/2, 44/3. SPZ člen 99. OZ člen 190, 198.
vrednost spornega predmeta – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – varstvo lastninske pravice – neupravičena obogatitev – korist toženca – obseg uporabe – trditvena podlaga – neprerekana dejstva – privolitev v prikrajšanje
Sodišče pred začetkom obravnavanja glavne stvari s sklepom popravi očitno previsoko ali prenizko vrednost spornega predmeta. S tem, ko je sodišče to storilo šele v sodbi, pa je zagrešilo le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. To namreč ni vplivalo na niti na stvarno pristojnost sodišča, niti na pravico stranke do revizije, pa tudi ne na pravilnost in zakonitost odločitve.
Za presojo prikrajšanja je bistveno, da je tožena stranka nepremičnino uporabljala in se s tem okoristila (obogatila), zato mora to korist vrniti. Korist je v brezplačni uporabi tožničine lastnine.
vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža – ugotovitvena tožba - zaščitena kmetija – določitev vrednosti nujnih deležev
Tožba za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža ni ugotovitvene, ampak je oblikovalne in dajatvene narave. Zato je nedopustna ugotovitvena tožba, če z njo tožeča stranka zahteva od sodišča ugotovitev spornih dejstev in tožba za vrnitev darila v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega deleža, če ne vsebuje oblikovalnega zahtevka ali če se z dajatvenim zahtevkom zahteva vrnitev darila v zapuščino potem, ko je zapuščinski postopek že pravnomočno končan.
izločitev iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev – oporočni dedič, ki ni zapustnikov potomec – zapuščinski postopek – pravdni postopek
Premoženjskopravni zahtevki drugih oseb, ki niso zajete v določbi 32. členu ZD, se lahko uveljavljajo v pravdi in ne v zapuščinskem postopku.
Tožnik se na medicinsko dokumentacijo v ZD Sežana pravočasno (do konca naroka) ni niti skliceval, čeprav je vedel, da so ga prav tam oskrbeli takoj po poškodbi pred prevozom v Splošno Bolnico Izola. Tako zamude pri podajanju dokaznih predlogov ni mogoče opravičiti.
javna dražba - prodajni narok – neplačilo kupnine – veljavnost sklepa o domiku – razveljavitev prodaje – ustavitev izvršbe
Domika in prodaje ni mogoče enačiti, saj pomenita dve zaporedni procesni dejanji znotraj prodajnega naroka. Veljavnost domika ni odvisna od plačila kupnine, zato sodišče v primeru razveljavitve prodaje ne sme razveljaviti pravnomočnega sklepa o domiku.
V primeru razveljavitve prodaje zaradi neplačila kupnine sodišče določi novo prodajo z vrstnim redom predhodne prodaje.
izvršba na nepremičnine – ugovor zoper novo izvršilno sredstvo – načelo sorazmernosti – predlog dolžnika za drugo izvršilno sredstvo – nesorazmernost med višino terjatve in vrednostjo predmeta izvršbe
V izvršbi na nepremičnino lahko dolžnik do oprave naroka za prodajo stvari predlaga, da sodišče določi drugo izvršilno sredstvo namesto tistega, ki ga je predlagal upnik, če zadošča za poplačilo upnike terjatve.
Tudi na izkazanost pooblastila pooblaščenca, ki zastopa tožnike, ki so kot naknadni sosporniki vstopili v pravdo, mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.
Eventualno kaznivo dejanje, ki naj bi ga storil tožnikov delodajalec, z ničemer ne vpliva na tožnikovo obveznost, da tožbo dopolni tako, da je ta sposobna za obravnavo (postavi jasen in določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, opredeli stranki s točnim naslovom, navede dejstva in predlaga dokaze ter vlogo predloži v dveh izvodih).
preužitkarska pogodba – aleatornost pogodbe – darilna pogodba – oblika pogodbe o prenosu nepremičnin – pisna oblika pogodbe o prenosu nepremičnin
Pogodbe, ki vsebujejo obveznost dosmrtnega preživljanja, so aleatorne, saj je negotovo, koliko časa bo preživljenec živel in tako potreben preživljanja. Zaradi aleatorne narave pogodbe je zato izključena vsaka možnost uporabe pravil o enakovrednosti nasprotnih izpolnitev, aleatornost je tako pomembna karakteristika pogodbe, da popolnoma izključuje kakršenkoli matematični izračun nasprotnih izpolnitev, saj bi bil sicer povsem izničen namen sklenitve takšnih pogodb.
Tudi v času pred uveljavitvijo OZ je bilo potrebno pogodbe glede nepremičnin sestaviti v pisni obliki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070098
ZPP člen 205. OZ člen 635, 635/2, 640.
izguba pravdne sposobnosti tekom pravdnega postopka – podjemna pogodba - stvarne napake na opravljenih delih – konkretizirano grajanje – ugovor znižanja plačila
Tožena stranka je tekom postopka sicer na splošno ugovarjala kvaliteti vseh del, ki naj bi jih tožeča stranka opravila, vendar njeno pavšalno sklicevanje na dejstvo, da ji je slikopleskarska dela zavrnil investitor, ne predstavljajo standarda konkretiziranega grajanja.
Ker je družba G. d.d. izgubila pravdno sposobnost šele tekom postopka, je bil pravdni postopek po zakonu prekinjen. Nadaljeval se je z izrecnim prevzemom pravde s strani pravnega naslednika G. S. d.d.. Ker je šlo pri tožbi za pomanjkljivost, ki jo je bilo moč odpraviti (izbrisana družba je imela pravno naslednico), je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbo zavreči, neutemeljen.