stroški postopka – sedež odvetnika – stroški prevoza odvetnika – plačilo računa za mobilni telefon – prekinitev naročniškega razmerja s strani mobilnega operaterja
Kot potrebni stroški se ne upoštevajo prevozi pooblaščenca, ki ima sedež v drugem kraju kot sodišče. Stranke imajo sicer pravico do odvetnika po svoji izbiri, vendar to še ne pomeni, da mora nasprotna stranka v postopku nositi breme stroškov, ki nastanejo, če si stranka za zastopanje izbere odvetnika v kraju zunaj območja sodišča, pri katerem teče postopek.
plačilo honorarja za avtorsko delo – pogodba o naročilu avtorskega dela – obseg naročila – višina honorarja
Ob odsotnosti dogovora o višini avtorskega honorarja lahko avtor zahteva plačilo honorarja v višini, ki se določi po kriterijih iz prvega odstavka 81. člena ZASP. Le-ta določa, da če avtorski honorar ali nadomestilo ni bilo določeno, se določi po običajnih plačilih za določeno vrsto del, po obsegu in trajanju uporabe ter glede na druge okoliščine primera.
pogodba o delu – pojasnilna dolžnost – odstop od pogodbe – neuporabno delo
Podjemnik, ki ni izpolnil svoje pojasnilne dolžnosti, odgovarja za napako opravljenega poslala, kljub temu, da je vzrok zanjo pomanjkljivo naročnikovo naročilo.
Tožena stranka, ki je organizirana v pravnoorganizacijski obliki ustanove, ne sodi med osebe, za katere se po določbi 1. in 2. točke 481 ZPP uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih. Zato iz tega razloga ni podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča po določbi 7. točke 32. člena ZPP.
Tožnik se na medicinsko dokumentacijo v ZD Sežana pravočasno (do konca naroka) ni niti skliceval, čeprav je vedel, da so ga prav tam oskrbeli takoj po poškodbi pred prevozom v Splošno Bolnico Izola. Tako zamude pri podajanju dokaznih predlogov ni mogoče opravičiti.
mejni spor – spor o lastninski pravici – nepravdni postopek – ustavitev postopka
V primeru, ko nepravdno sodišče ugotovi, da med udeleženci meja ni sporna, temveč, da gre za spor o lastninski pravici, mora izdati sklep o ustavitvi nepravdnega postopka ter po pravnomočnosti sklepa nadaljevati postopek po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem.
Pri mejnem sporu je sporno, ali določen pas zemljišča spada k eni ali drugi parceli last predlagatelja oziroma nasprotnega udeleženca. Če udeleženci nepravdnega postopka zatrjujejo drugačno mejo, potem gre za mejni spor, če pa meja ni sporna, gre za spor o lastninski pravici. Če zahteva predlagatelj priznanje lastninske pravice na nepremičnini kot celoti, na kateri je vpisan nasprotni udeleženec, gre za spor o lastninski pravici.
domneva o umiku tožbe – izostanek s poznejšega naroka – vročanje subjektu vpisa – fikcija vročitve – sprememba naslova v sodnem registru
Določba četrtega odstavka 282. člena ZPP ureja neizpodbojno domnevo, da je tožeča stranka umaknila tožbo, če ne pride na kakšen poznejši narok za glavno obravnavo in niso izpolnjeni pogoji za odločitev glede na stanje spisa. Takšna sankcija pa je lahko izrečena le ob predpostavki, da je bila tožeča stranka pravilno vabljena na poznejši narok in je bila tudi opozorjena na posledice izostanka z naroka.
ZPP temelji na izhodišču, da je dolžna skrbnost tistega, ki se vpisuje v sodni register, da poskrbi, da bo na naslovu, ki je v registru naveden kot sedež, omogočeno sprejemanje sodnih pošiljk, oziroma, da poskrbi za ustrezne vpise v sodnem registru v primeru spremembe naslova.
odškodninska odgovornost delodajalca - kršitev pravic - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - škoda - nepremoženjska škoda - duševne bolečine
Tožnikove navedbe o tem, da je bil v času odreditve pripravljenosti na domu omejen v svojem družabnem in družinskem življenju, ne utemeljujejo obstoja duševnih bolečin kot pravno priznane oblike škode.
sodni depozit – predpostavke za dopustnost sodnega depozita –najemnina za stanovanje
Sodišče izroči položeno stvar upniku pod pogoji, ki jih je postavil dolžnik oziroma druga oseba, ki ima pravni interes za izpolnitev obveznosti. Dolžnik ima torej pravico določiti pogoje, pod katerimi lahko sodišče izroči položeno stvar, pri čemer nevarnost napačnega načina izpolnitve obveznosti bremeni dolžnika.
vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža – ugotovitvena tožba - zaščitena kmetija – določitev vrednosti nujnih deležev
Tožba za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža ni ugotovitvene, ampak je oblikovalne in dajatvene narave. Zato je nedopustna ugotovitvena tožba, če z njo tožeča stranka zahteva od sodišča ugotovitev spornih dejstev in tožba za vrnitev darila v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega deleža, če ne vsebuje oblikovalnega zahtevka ali če se z dajatvenim zahtevkom zahteva vrnitev darila v zapuščino potem, ko je zapuščinski postopek že pravnomočno končan.
Zmota tožnice je bila po njenih navedbah povzročena s strani omenjenih oseb (v tožbenih navedbah omenja tudi T. K.), v primeru resničnosti teh navedb pa nikakor ni mogoče očitati tožnici, da si kreditne pogodbe in ostale dokumentacije pred podpisom ni prebrala, saj je bil ravno to namen zatrjevane prevare in je bila tožnici njena skrbnost s takim ravnanjem preprečena.
ZObr člen 100.a. ZSSloV člen 60. Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenih v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih člen 20.
javni uslužbenec - vojak - dodatek k plači - dodatno pokojninsko zavarovanje - dokončna in pravnomočna odločba
Glede na to, da so odločbe o imenovanju tožnikov na formacijske dolžnosti dokončne in pravnomočne, tožniki do večjih pravic, kot so priznane s temi odločbami (iz naslova dodatka za posebno nevarnost in ogroženost in priznanja zavarovalne dobe s povečanjem), niso upravičeni.
Sodišče prve stopnje je pravilno postopalo po tretjem odstavku 44. člena ZPP, ki predvideva korekturno funkcijo sodišča tudi za nedenarni zahtevek. Od vrednosti spornega predmeta je namreč odvisna uporaba pravil o stvarni pristojnosti, pristojnosti do revizije ter drugih postopkovnih pravil.
Odločitev, da znaša vrednost spornega predmeta 50.000,00 EUR, je sodišče utemeljilo s tem, da je vrednost premoženja, s katerim je zapustnik razpolagal z oporoko (s tožbo uveljavlja neveljavnost oporoke), zagotovo najmanj 50.000,00 EUR. Tožnik ne pojasni, zakaj merilo, ki ga je za določitev vrednosti spornega predmeta upoštevalo sodišče prve stopnje, ne bi bilo ustrezno, sodišče druge stopnje pa v njegovo pravilnost nima pomislekov. V skladu s četrtim odstavkom 44. člena ZPP se namreč mora sodišče na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069519
ZPP člen 262, 262/1, 262/2, 282, 282/4, 282/5, 287, 287/2. OZ člen 459.
sodba na podlagi stanja spisa – upravičeni razlogi za odsotnost iz naroka – dolžna skrbnost odvetnika – pogodba o finančnem lizingu – odgovornost lizingodajalca za stvarne napake
Za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa je bil izpolnjen tudi vsebinski pogoj – torej, da je sodišče že opravilo narok, na katerem so se izvajali dokazi in je bilo dejansko stanje dovolj pojasnjeno. Sodišče prve stopnje je namreč na naroku za glavno obravnavo dne 14.6.2011 sprejelo dokazni sklep, da se zasliši tožeča stranka, zaradi česar je tudi preložilo narok na dan 30.8.2011, obenem pa je izvedlo tudi dokaze. Ker pa tožeča stranka na preloženi narok ni prišla, čeprav je bila nanj pravilno vabljena, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je dejansko stanje (glede na dokaze, ki so bili izvedeni), dovolj pojasnjeno in je, upoštevajoč predlog tožene stranke, izdalo sodbo na podlagi stanja spisa.
Sodišče prve stopnje je sprejelo dokazni sklep za zaslišanje tožeče stranke, ker pa se slednja naroka za glavno obravnavo ni udeležila, čeprav je bila nanj pravilno vabljena, je povsem jasno, da sodišče prav iz tega razloga omenjena dokaza ni moglo izvesti.
Odvetnik mora v prošnji za preložitev naroka izkazati, da je v okviru dolžne skrbnosti storil vse, da bi zagotovil svojo navzočnost oziroma da postopek ne bi bil oviran.
Smisel pogodbe o finančnem lizingu je v tem, da se lizingodajalec sam dogovori z dobaviteljem o nabavni ceni in pogojih dobave predmeta lizinga, po tem ko si predmet lizinga prav tako izbere sam. Čeprav je tožena stranka pravna lastnica predmeta lizinga, pa bi bilo v nasprotju s smislom predmetne pogodbe, da bi slednja odgovarjala za stvarne napake predmeta pogodbe na podlagi določil zakupne (najemne) pogodbe in posla, ki sta ga sklenila tožeča stranka in dobavitelj.
stroški postopka – brezplačna pravna pomoč – mirovanje postopka – umik tožbe – prehod terjatve na Republiko Slovenijo
Po določbi 46. člena ZBPP terjatev stranke – upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči po tem zakonu na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka. To pomeni, da je tožnica, ne glede na to, da je bil toženec v postopku brezplačne pravne pomoči zastopan po odvetniku, ki je plačan iz sredstev proračuna (toženec ni imel stroškov za zastopanje in za plačilo sodnih taks), tožencu dolžna povrniti stroške.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - dokazno breme - odpovedni rok - odškodnina za čas odpovednega roka - prispevki
Tožena stranka je v sodnem postopku dokazala upad poslovanja zaradi izgube dveh pogodbenih parterjev ter zvišanja stroškov poslovanja. Gre za utemeljen odpovedni razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, tako da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Denarno povračilo namesto odpovednega roka, za katero sta se dogovorila tožnik in tožena stranka, predstavlja prejemek iz delovnega razmerja, od katerega se plačujejo prispevki za socialna zavarovanja.
določitev preživnine – potrebe otroka kot dejansko in pravno vprašanje
Potrebe otroka so najprej dejstvo nedenarne narave. Ko sodišče nato ocenjuje, kolikšen delež teh potreb sta starša dolžna zagotoviti, pa pojem otrokovih potreb postane pravno-vrednotni pojem. Odgovor na slednje vprašanje je namreč odvisen od tega, kolikšne so preživninske zmožnosti obeh staršev. O tem sodišče materialnopravno presodi glede na vrednotni trikotnik otrokove potrebe – preživninske zmožnosti očeta – preživninske zmožnosti matere, ki ga izraža pravilo 129. člena ZZZDR. Določitev preživninske obveznosti tistega izmed staršev, pri katerem otrok ne živi, je nato sklepni del materialnopravne operacije. Strnjeno je v vprašanju, kolikšen delež pravno upoštevnih otrokovih potreb je dolžan nositi preživninski zavezanec in nazadnje, kolikšna je v denarju izražena preživninska obveznost, ki jo sodišče naloži tistemu izmed staršev, pri katerem otrok ne živi. Pri razporeditvi bremen pa se upošteva tudi breme varstva in vzgoje, ki ju nosi tisti izmed staršev, kateremu je otrok dodeljen.
Tožnik je od tožene stranke prejel delovno knjižico, kar nedvomno pomeni, da se je mogel in moral zavedati, da je tožena stranka štela, da mu je prenehalo delovno razmerje. To pomeni, da bi moral v nadaljnjih 30-ih dneh od prenehanja delovnega razmerja (prejete in zaključene delovne knjižice) to izpodbijati pred sodiščem. Ker tega ni storil, se šteje, da mu je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo in njegov tožbeni zahtevek za plačilo plač po tem ne more biti utemeljen.
ZFPPIPP člen 19, 132, 132/4, 132/4-3, 224, 224/1, 389, 389/1, 383, 383/1. ZFPPIPP-C člen 90, 90/6. ZIZ člen 107, 107/3, 110, 128, 129.
izvršba na plačo – osebni stečaj – ločitvena pravica – rubež plače
Ob odsotnosti izrecnih zakonskih določb, ki bi urejale vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe v primeru osebnega stečaja, pri čemer je kot sredstvo izvršbe bil predlagan rubež dolžnikove plače, ki že po naravi stvari ne more biti eno izmed izvršilnih sredstev v primeru stečaja pravne osebe, in upoštevaje specifično naravo postopka osebnega stečaja, za katerega ZFPPIPP določa smiselno uporabo določb o stečaju pravne osebe, je glede na naravo razmerja med delavcem in delodajalcem v zvezi s terjatvijo iz naslova plačila za delo pravilna smiselna uporaba določb o izvršbi na sredstva pri organizacijah za plačilni promet po 3. točki četrtega odstavka 132. člena ZFPPIPP.
Za nastanek zastavne (ločitvene) pravice ne zadošča zgolj vročitev sklepa o izvršbi dolžničinemu delodajalcu, ampak je pomembno ugotoviti, ali je prišlo do blokade sredstev po sklepu o izvršbi, ki je bil izdan v predmetnem izvršilnem postopku, in s tem do nastanka zastavne pravice na terjatvi, s tem pa do pridobitve ločitvene pravice.