izvršba na nepremičnine – ugovor zoper novo izvršilno sredstvo – načelo sorazmernosti – predlog dolžnika za drugo izvršilno sredstvo – nesorazmernost med višino terjatve in vrednostjo predmeta izvršbe
V izvršbi na nepremičnino lahko dolžnik do oprave naroka za prodajo stvari predlaga, da sodišče določi drugo izvršilno sredstvo namesto tistega, ki ga je predlagal upnik, če zadošča za poplačilo upnike terjatve.
Tudi na izkazanost pooblastila pooblaščenca, ki zastopa tožnike, ki so kot naknadni sosporniki vstopili v pravdo, mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.
Eventualno kaznivo dejanje, ki naj bi ga storil tožnikov delodajalec, z ničemer ne vpliva na tožnikovo obveznost, da tožbo dopolni tako, da je ta sposobna za obravnavo (postavi jasen in določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, opredeli stranki s točnim naslovom, navede dejstva in predlaga dokaze ter vlogo predloži v dveh izvodih).
ZPSPP člen 31. ZPP člen 78. ZGD-1 člen 32, 33, 35.
najem poslovnega prostora – vstop v pravice najemodajalca – originaren način pridobitve lastninske pravice - zastopanje družbe v pravdnem postopku s strani prokurista – prokurist
Tožnica je res s sodbo o ugotovitvi skupnega premoženja postala skupna lastnica poslovnega prostora, vendar pa s tem ni ponovno pridobila položaja najemodajalca. Skupna lastnica poslovnega prostora je postala na originaren način, torej ne gre za primer iz 31. člena ZPSPP, ki za vstop v položaj najemodajalca zahteva, da se lastninska pravica ali pravica uporabe na poslovnem prostoru pridobi „z nakupom ali kako drugače od najemodajalca“.
Prokurist brez posebnega pooblastila zakonitega zastopnika ne more sam zastopati pravne osebe v pravdnem postopku.
ZPP člen 270, 270/3. ZST-1 člen 1, 11, 11/5, 12, 12/2, 12/3.
pravica do pritožbe – sklep procesnega vodstva – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – poziv na dopolnitev vloge
Za primer, ko stranka, ki prosi za oprostitev plačila sodnih taks, tej zahtevi ne priloži z zakonom zahtevane izjave o premoženjskem stanju, ZST-1 določa, da sodišče ravna v skladu s pravili o nepopolnih vlogah. Ker tega ravnanja podrobneje ne ureja, je treba uporabiti relevantne določbe ZPP. Sklep, s katerim se stranko pozove na dopolnitev vloge, sodi v okvir priprav za glavno obravnavo in da je glede na tretji odstavek 270. člena ZPP, po katerem ni pritožbe zoper odločitve, sprejete med pripravami za glavno obravnavo in se nanašajo na vodstvo postopka, tudi pritožba zoper ta sklep izključena. Morebitne kršitve lahko prizadeta stranka uveljavlja v pritožbi zoper odločitev o stvari sami.
sodni depozit – predpostavke za dopustnost sodnega depozita –najemnina za stanovanje
Sodišče izroči položeno stvar upniku pod pogoji, ki jih je postavil dolžnik oziroma druga oseba, ki ima pravni interes za izpolnitev obveznosti. Dolžnik ima torej pravico določiti pogoje, pod katerimi lahko sodišče izroči položeno stvar, pri čemer nevarnost napačnega načina izpolnitve obveznosti bremeni dolžnika.
določitev preživnine – potrebe otroka kot dejansko in pravno vprašanje
Potrebe otroka so najprej dejstvo nedenarne narave. Ko sodišče nato ocenjuje, kolikšen delež teh potreb sta starša dolžna zagotoviti, pa pojem otrokovih potreb postane pravno-vrednotni pojem. Odgovor na slednje vprašanje je namreč odvisen od tega, kolikšne so preživninske zmožnosti obeh staršev. O tem sodišče materialnopravno presodi glede na vrednotni trikotnik otrokove potrebe – preživninske zmožnosti očeta – preživninske zmožnosti matere, ki ga izraža pravilo 129. člena ZZZDR. Določitev preživninske obveznosti tistega izmed staršev, pri katerem otrok ne živi, je nato sklepni del materialnopravne operacije. Strnjeno je v vprašanju, kolikšen delež pravno upoštevnih otrokovih potreb je dolžan nositi preživninski zavezanec in nazadnje, kolikšna je v denarju izražena preživninska obveznost, ki jo sodišče naloži tistemu izmed staršev, pri katerem otrok ne živi. Pri razporeditvi bremen pa se upošteva tudi breme varstva in vzgoje, ki ju nosi tisti izmed staršev, kateremu je otrok dodeljen.
Pritožnik sme v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave. Pritožbeno navajanje, da je drugotožeča stranka že ob vložitvi tožbe predložila listine o prekinitvah prevoznih pogodb, pritožbeno sodišče v skladu z določbo 1. odst. 337. čl. ZPP ni upoštevalo, saj so bile te listine predložene šele z vložitvijo pritožbe.
preužitkarska pogodba – aleatornost pogodbe – darilna pogodba – oblika pogodbe o prenosu nepremičnin – pisna oblika pogodbe o prenosu nepremičnin
Pogodbe, ki vsebujejo obveznost dosmrtnega preživljanja, so aleatorne, saj je negotovo, koliko časa bo preživljenec živel in tako potreben preživljanja. Zaradi aleatorne narave pogodbe je zato izključena vsaka možnost uporabe pravil o enakovrednosti nasprotnih izpolnitev, aleatornost je tako pomembna karakteristika pogodbe, da popolnoma izključuje kakršenkoli matematični izračun nasprotnih izpolnitev, saj bi bil sicer povsem izničen namen sklenitve takšnih pogodb.
Tudi v času pred uveljavitvijo OZ je bilo potrebno pogodbe glede nepremičnin sestaviti v pisni obliki.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – predlog za prekinitev postopka – nevročitev predloga za prekinitev postopka
Ker sklep o prekinitvi, ki je bila izdan prav na podlagi predloga tožene stranke, lahko posega v pravico tožeče stranke do učinkovitega sodnega varstva (to je hitrega postopka, brez nepotrebnega odlašanja), bi ji sodišče ta predlog – preden je odločilo – moralo vročiti ter ji tako omogočiti, da se o njem izjavi. Ker je sodišče ravnalo drugače, je kršilo 5. člen ZPP, kar bi utegnilo vplivati na pravilnost izpodbijane odločitve.
ZFPPIPP člen 19, 132, 132/4, 132/4-3, 224, 224/1, 389, 389/1, 383, 383/1. ZFPPIPP-C člen 90, 90/6. ZIZ člen 107, 107/3, 110, 128, 129.
izvršba na plačo – osebni stečaj – ločitvena pravica – rubež plače
Ob odsotnosti izrecnih zakonskih določb, ki bi urejale vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe v primeru osebnega stečaja, pri čemer je kot sredstvo izvršbe bil predlagan rubež dolžnikove plače, ki že po naravi stvari ne more biti eno izmed izvršilnih sredstev v primeru stečaja pravne osebe, in upoštevaje specifično naravo postopka osebnega stečaja, za katerega ZFPPIPP določa smiselno uporabo določb o stečaju pravne osebe, je glede na naravo razmerja med delavcem in delodajalcem v zvezi s terjatvijo iz naslova plačila za delo pravilna smiselna uporaba določb o izvršbi na sredstva pri organizacijah za plačilni promet po 3. točki četrtega odstavka 132. člena ZFPPIPP.
Za nastanek zastavne (ločitvene) pravice ne zadošča zgolj vročitev sklepa o izvršbi dolžničinemu delodajalcu, ampak je pomembno ugotoviti, ali je prišlo do blokade sredstev po sklepu o izvršbi, ki je bil izdan v predmetnem izvršilnem postopku, in s tem do nastanka zastavne pravice na terjatvi, s tem pa do pridobitve ločitvene pravice.
stroški postopka – sedež odvetnika – stroški prevoza odvetnika – plačilo računa za mobilni telefon – prekinitev naročniškega razmerja s strani mobilnega operaterja
Kot potrebni stroški se ne upoštevajo prevozi pooblaščenca, ki ima sedež v drugem kraju kot sodišče. Stranke imajo sicer pravico do odvetnika po svoji izbiri, vendar to še ne pomeni, da mora nasprotna stranka v postopku nositi breme stroškov, ki nastanejo, če si stranka za zastopanje izbere odvetnika v kraju zunaj območja sodišča, pri katerem teče postopek.
ZPP člen 214, 214/2. ZFPPIPP člen 10, 10/3, 14, 14/1, 14/1-2, 14/3, 14/3-2, 28, 30, 30/4, 261, 261/1, 263, 263/1, 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-2, 272, 272/1, 272/1-1, 272/2, 272/3, 272/3-1. OZ člen 299, 299/1.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - objektivni element izpodbojnosti – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja – vzajemna izpolnitev po dvostranski pogodbi – običajen način plačila – verižna kompenzacija – dolžna skrbnost upnika – subjektivni element izpodbojnosti – kreditna tveganja – insolventnost dolžnika
Pri dvostranski pogodbi, pri kateri so vrednosti vzajemnih izpolnitev enake, ne pride do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja dolžnika, ne glede na to ali so izpolnitve obveznosti sočasne ali ne. Do takšnega zmanjšanja pa seveda pride, kadar medsebojni obveznosti strank nista enakovredni v škodo (kasnejšega) stečajnega dolžnika. Ker pa lahko pride tudi pri izpolnitvah dvostranskih pogodb z enakovrednimi vzajemnimi obveznostmi, pri katerih ne pride do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja, s selektivnim poravnavanjem obveznosti (kasnejšega) stečajnega dolžnika zgolj določenim upnikom do neenakega obravnavanja upnikov, je zakonodajalec predvidel domnevo iz 1. točke 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP.
Ker je šlo pri tožeči stranki za insolventnost, ki je trajala dalj časa in ni nastala kar naenkrat ter jo je bilo mogoče iz javno dostopnih letnih poročil relativno enostavno prepoznati, je toženi stranki mogoče očitati, da pri poslovanju ni ravnala z zahtevano skrbnostjo, saj bi za tožnikovo insolventnost ob ustrezno skrbnem ravnanju lahko vedela.
sprememba delodajalca - prevzem delavcev - začasen prevzem - prijava v zavarovanje - sodelovanje sindikata
Ker se je stranski intervenient, ko je tožnica prešla od njega k toženi stranki, zavezal, da bo delavcem, ki bodo na dan prenehanja pogodbe o opravljanju storitev še zaposleni pri toženi stranki, ponudil sklenitev pogodbe o zaposlitvi na ustreznem delovnem mestu, je šlo v tožničinem primeru za začasen prenos. Prenos nazaj k stranskemu intervenientu je bil zakonito izveden (ne glede na njegovo finančno stanje) s tem, ko je tožnico prijavil v socialna zavarovanja. Nove pogodbe o zaposlitvi z njo ni bil dolžan skleniti, saj je šlo za avtomatičen prehod vseh pravic in obveznosti po obstoječi pogodbi o zaposlitvi.
ZIZ člen 40, 40/6, 44, 44a, 44a/3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 33, 33/1.
prenehanje dela izvršitelja - prevzemnik zadev - upravičenost prevzemnika do povračila stroškov - predlog za določitev izvršitelja
Ker izvršitelj, prevzemnik zadev po razrešenem izvršitelju, ni pridobil upravičenja v predmetnem izvršilnem postopku opravljati neposredna dejanja izvršbe, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ni upravičen do povračila stroška. Določbe 1. odst. 33. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja ni mogoče razlagati v nasprotju z namenom ZIZ-E, ki izbiro izvršitelja prepušča izključno upniku.
odškodninska odgovornost delodajalca - kršitev pravic - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - škoda - nepremoženjska škoda - duševne bolečine
Tožnikove navedbe o tem, da je bil v času odreditve pripravljenosti na domu omejen v svojem družabnem in družinskem življenju, ne utemeljujejo obstoja duševnih bolečin kot pravno priznane oblike škode.
predkupna pravica – kmetijsko zemljišče – objava ponudbe za prodajo – sprejem ponudbe – izpodbijanje kupoprodajne pogodbe – izpodbojni upravičenec – rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok
Prvi odstavek 512. člena OZ določa, da lahko predkupni upravičenec zahteva razveljavitev pogodbe v šestih mesecih, odkar je zvedel za prodajno pogodbo, s katero je bila prekršena njegova predkupna pravica. Ker je bil tožniku razlog izpodbojnosti znan že ob vložitvi tožbe, je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik podrejeni zahtevek, ki ga je vložil po letu in pol od seznanitve z razlogom izpodbojnosti, vložil prepozno. Zato je zavrnitev podrejenega zahtevka pravilna.
Sodišče prve stopnje je pravilno postopalo po tretjem odstavku 44. člena ZPP, ki predvideva korekturno funkcijo sodišča tudi za nedenarni zahtevek. Od vrednosti spornega predmeta je namreč odvisna uporaba pravil o stvarni pristojnosti, pristojnosti do revizije ter drugih postopkovnih pravil.
Odločitev, da znaša vrednost spornega predmeta 50.000,00 EUR, je sodišče utemeljilo s tem, da je vrednost premoženja, s katerim je zapustnik razpolagal z oporoko (s tožbo uveljavlja neveljavnost oporoke), zagotovo najmanj 50.000,00 EUR. Tožnik ne pojasni, zakaj merilo, ki ga je za določitev vrednosti spornega predmeta upoštevalo sodišče prve stopnje, ne bi bilo ustrezno, sodišče druge stopnje pa v njegovo pravilnost nima pomislekov. V skladu s četrtim odstavkom 44. člena ZPP se namreč mora sodišče na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti.
URS člen 23, 23/2, 25. ZPP člen 19, 35, 270, 270/1, 270/1-12, 270/2, 433, 433/1, 435, 435/1. ZS člen 53, 53a, 53a/4, 53a/5, 54, 54/4. ZZK-1c člen 127, 127/2, 127/2-2, 157, 157/1.
funkcionalna pristojnost – strokovni sodelavec – pravno sredstvo - ugovor
Po mnenju pritožbenega sodišča je pravno sredstvo zoper sklep strokovnega sodelavca ugovor, ker o njem odloči sodnik sodišča prve stopnje (podobno kot je po prvem odstavku 435. člena ZPP dopusten ugovor zoper plačilni nalog, ki ga po prvem odstavku 433. člena ZPP izda strokovni sodelavec, ali kot je zoper sklep o vpisu, ki ga izda zemljiškoknjižni pomočnik, po prvem odstavku 157. člena Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju ZZK-1c dovoljen ugovor, o katerem po 2. točki drugega odstavka 127. člena ZZK-1c odloča zemljiškoknjižni sodnik, ipd.), kar ustreza tudi določbi 35. člena ZPP, da o pritožbi zoper odločitev okrajnega ali okrožnega sodišča odloča višje sodišče.
Tožnica (občina) je na podlagi računov, ki jih je izstavljala prva toženka (osnovna šola), sofinancirala cene programov predšolske vzgoje za hčerko druge toženke in tretjega toženca, čeprav do tega nista bila upravičena, saj takšnega znižanja starša nista uveljavljala. Ker pa bi občina morala vedeti, da odločba o znižanju plačila ni bila izdana, saj ravno sama izdaja takšne odločbe, račune pa je kljub temu plačevala, ravnanje prve toženke ni protipravno, niti ni protipravna nastala škoda. Povračila ne more zahtevati nazaj niti na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi, saj je plačala nekaj, za kar je vedela, da ni dolžna.