Tožnik je od tožene stranke prejel delovno knjižico, kar nedvomno pomeni, da se je mogel in moral zavedati, da je tožena stranka štela, da mu je prenehalo delovno razmerje. To pomeni, da bi moral v nadaljnjih 30-ih dneh od prenehanja delovnega razmerja (prejete in zaključene delovne knjižice) to izpodbijati pred sodiščem. Ker tega ni storil, se šteje, da mu je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo in njegov tožbeni zahtevek za plačilo plač po tem ne more biti utemeljen.
vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža – ugotovitvena tožba - zaščitena kmetija – določitev vrednosti nujnih deležev
Tožba za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža ni ugotovitvene, ampak je oblikovalne in dajatvene narave. Zato je nedopustna ugotovitvena tožba, če z njo tožeča stranka zahteva od sodišča ugotovitev spornih dejstev in tožba za vrnitev darila v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega deleža, če ne vsebuje oblikovalnega zahtevka ali če se z dajatvenim zahtevkom zahteva vrnitev darila v zapuščino potem, ko je zapuščinski postopek že pravnomočno končan.
ZPSPP člen 31. ZPP člen 78. ZGD-1 člen 32, 33, 35.
najem poslovnega prostora – vstop v pravice najemodajalca – originaren način pridobitve lastninske pravice - zastopanje družbe v pravdnem postopku s strani prokurista – prokurist
Tožnica je res s sodbo o ugotovitvi skupnega premoženja postala skupna lastnica poslovnega prostora, vendar pa s tem ni ponovno pridobila položaja najemodajalca. Skupna lastnica poslovnega prostora je postala na originaren način, torej ne gre za primer iz 31. člena ZPSPP, ki za vstop v položaj najemodajalca zahteva, da se lastninska pravica ali pravica uporabe na poslovnem prostoru pridobi „z nakupom ali kako drugače od najemodajalca“.
Prokurist brez posebnega pooblastila zakonitega zastopnika ne more sam zastopati pravne osebe v pravdnem postopku.
Pritožnik sme v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave. Pritožbeno navajanje, da je drugotožeča stranka že ob vložitvi tožbe predložila listine o prekinitvah prevoznih pogodb, pritožbeno sodišče v skladu z določbo 1. odst. 337. čl. ZPP ni upoštevalo, saj so bile te listine predložene šele z vložitvijo pritožbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno postopalo po tretjem odstavku 44. člena ZPP, ki predvideva korekturno funkcijo sodišča tudi za nedenarni zahtevek. Od vrednosti spornega predmeta je namreč odvisna uporaba pravil o stvarni pristojnosti, pristojnosti do revizije ter drugih postopkovnih pravil.
Odločitev, da znaša vrednost spornega predmeta 50.000,00 EUR, je sodišče utemeljilo s tem, da je vrednost premoženja, s katerim je zapustnik razpolagal z oporoko (s tožbo uveljavlja neveljavnost oporoke), zagotovo najmanj 50.000,00 EUR. Tožnik ne pojasni, zakaj merilo, ki ga je za določitev vrednosti spornega predmeta upoštevalo sodišče prve stopnje, ne bi bilo ustrezno, sodišče druge stopnje pa v njegovo pravilnost nima pomislekov. V skladu s četrtim odstavkom 44. člena ZPP se namreč mora sodišče na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti.
mejni spor – spor o lastninski pravici – nepravdni postopek – ustavitev postopka
V primeru, ko nepravdno sodišče ugotovi, da med udeleženci meja ni sporna, temveč, da gre za spor o lastninski pravici, mora izdati sklep o ustavitvi nepravdnega postopka ter po pravnomočnosti sklepa nadaljevati postopek po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem.
Pri mejnem sporu je sporno, ali določen pas zemljišča spada k eni ali drugi parceli last predlagatelja oziroma nasprotnega udeleženca. Če udeleženci nepravdnega postopka zatrjujejo drugačno mejo, potem gre za mejni spor, če pa meja ni sporna, gre za spor o lastninski pravici. Če zahteva predlagatelj priznanje lastninske pravice na nepremičnini kot celoti, na kateri je vpisan nasprotni udeleženec, gre za spor o lastninski pravici.
zahtevek na povračilo koristi od uporabe stvari – narava zahtevka - sui generis zahtevek – zakonske zamudne obresti – tek zakonskih zamudnih obresti – najemnina - zakupnina
Višina nadomestila po 72. členu ZDen se ugotavlja na podlagi ugotavljanja tržne vrednosti najemnine za relevantni prostor, zmanjšane za davščine in stroške vzdrževanja.
Pri zahtevku po 72. členu ZDen ne gre za pravi obogatitveni zahtevek (ne gre za ugotavljanje koristi, ki jo je imel zavezanec), ampak bolj za „neke vrste“ odškodninski zahtevek (in v tem smislu gre za sui generis zahtevek), pri katerem pa ni potrebno ugotavljati nedopustnosti ravnanja zavezanca, niti njegove odškodninske odgovornosti. To „škodo“ predstavlja korist, ki bi jo dosegel upravičenec, če bi bila nepremičnina v njegovi uporabi oziroma upravljanju.
Okoliščina, da naj bi šlo pri zahtevkih po 2. odst. 72. člena ZDen za "nečisto" denarno terjatev, ne pomeni, da lahko zakonske zamudne obresti tečejo šele od dneva izdaje sodbe. Tudi v teh primerih je potrebno zamudo presojati z ozirom na določbo drugega odstavka 299. člena OZ.
določitev preživnine – potrebe otroka kot dejansko in pravno vprašanje
Potrebe otroka so najprej dejstvo nedenarne narave. Ko sodišče nato ocenjuje, kolikšen delež teh potreb sta starša dolžna zagotoviti, pa pojem otrokovih potreb postane pravno-vrednotni pojem. Odgovor na slednje vprašanje je namreč odvisen od tega, kolikšne so preživninske zmožnosti obeh staršev. O tem sodišče materialnopravno presodi glede na vrednotni trikotnik otrokove potrebe – preživninske zmožnosti očeta – preživninske zmožnosti matere, ki ga izraža pravilo 129. člena ZZZDR. Določitev preživninske obveznosti tistega izmed staršev, pri katerem otrok ne živi, je nato sklepni del materialnopravne operacije. Strnjeno je v vprašanju, kolikšen delež pravno upoštevnih otrokovih potreb je dolžan nositi preživninski zavezanec in nazadnje, kolikšna je v denarju izražena preživninska obveznost, ki jo sodišče naloži tistemu izmed staršev, pri katerem otrok ne živi. Pri razporeditvi bremen pa se upošteva tudi breme varstva in vzgoje, ki ju nosi tisti izmed staršev, kateremu je otrok dodeljen.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – razžalitev dobrega imena in časti – vezanost na kazensko obsodilno sodbo – zmanjšanje odškodnine
Na višino odškodnine ne more vplivati toženkin ugovor, da nima denarja za plačilo odškodnine, saj je bila škoda povzročena namenoma in ni pogojev za zmanjšanje odškodnine po 170. členu OZ.
pogodba o delu – pojasnilna dolžnost – odstop od pogodbe – neuporabno delo
Podjemnik, ki ni izpolnil svoje pojasnilne dolžnosti, odgovarja za napako opravljenega poslala, kljub temu, da je vzrok zanjo pomanjkljivo naročnikovo naročilo.
Izdajatelj menice (tožena stranka) lahko uveljavlja zoper zahtevek imetnika, kateremu je izročil menico (tožeča stranka), tudi ugovore iz razmerja, ki je bilo podlaga za izdajo menice, zato je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko je presojalo utemeljenost terjatve tožeče stranke iz temeljnega razmerja.
javna dražba - prodajni narok – neplačilo kupnine – veljavnost sklepa o domiku – razveljavitev prodaje – ustavitev izvršbe
Domika in prodaje ni mogoče enačiti, saj pomenita dve zaporedni procesni dejanji znotraj prodajnega naroka. Veljavnost domika ni odvisna od plačila kupnine, zato sodišče v primeru razveljavitve prodaje ne sme razveljaviti pravnomočnega sklepa o domiku.
V primeru razveljavitve prodaje zaradi neplačila kupnine sodišče določi novo prodajo z vrstnim redom predhodne prodaje.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – predlog za prekinitev postopka – nevročitev predloga za prekinitev postopka
Ker sklep o prekinitvi, ki je bila izdan prav na podlagi predloga tožene stranke, lahko posega v pravico tožeče stranke do učinkovitega sodnega varstva (to je hitrega postopka, brez nepotrebnega odlašanja), bi ji sodišče ta predlog – preden je odločilo – moralo vročiti ter ji tako omogočiti, da se o njem izjavi. Ker je sodišče ravnalo drugače, je kršilo 5. člen ZPP, kar bi utegnilo vplivati na pravilnost izpodbijane odločitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070098
ZPP člen 205. OZ člen 635, 635/2, 640.
izguba pravdne sposobnosti tekom pravdnega postopka – podjemna pogodba - stvarne napake na opravljenih delih – konkretizirano grajanje – ugovor znižanja plačila
Tožena stranka je tekom postopka sicer na splošno ugovarjala kvaliteti vseh del, ki naj bi jih tožeča stranka opravila, vendar njeno pavšalno sklicevanje na dejstvo, da ji je slikopleskarska dela zavrnil investitor, ne predstavljajo standarda konkretiziranega grajanja.
Ker je družba G. d.d. izgubila pravdno sposobnost šele tekom postopka, je bil pravdni postopek po zakonu prekinjen. Nadaljeval se je z izrecnim prevzemom pravde s strani pravnega naslednika G. S. d.d.. Ker je šlo pri tožbi za pomanjkljivost, ki jo je bilo moč odpraviti (izbrisana družba je imela pravno naslednico), je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbo zavreči, neutemeljen.
izločitev iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev – oporočni dedič, ki ni zapustnikov potomec – zapuščinski postopek – pravdni postopek
Premoženjskopravni zahtevki drugih oseb, ki niso zajete v določbi 32. členu ZD, se lahko uveljavljajo v pravdi in ne v zapuščinskem postopku.
Tožnik se na medicinsko dokumentacijo v ZD Sežana pravočasno (do konca naroka) ni niti skliceval, čeprav je vedel, da so ga prav tam oskrbeli takoj po poškodbi pred prevozom v Splošno Bolnico Izola. Tako zamude pri podajanju dokaznih predlogov ni mogoče opravičiti.
soprispevek staršev k nastanku škode – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - varnostni pas – otroški sedež – poškodovanje otrok v prometni nezgodi
Starša sta 20% soprispevala k nastanku večje škode tožnikov, ker nista poskrbela za ustrezno varnost s tem, ko tožnikov, ki sta bila v času prometne nesreče stara 3 leta oziroma 8 let, nista namestila v ustrezen otroški sedež in pripela z varnostnim pasom.
nepremoženjska škoda – strah – višina odškodnine za strah
Tožnik je utrpel tako primarni kot sekundarni strah. Primarnega v trenutku, ko se je proti tožniku zvalil skoraj 200-kilogramski težak sod, po poškodbi pa je tožnika zaradi omejene gibljivosti in neuporabnosti uda ter bolečin postopoma začelo skrbeti za izid zdravljenja. Tak strah je intenziviral do operacijskega posega. Po posegu pa je tožnik trpel sekundarni strah zmerne intenzitete. Takšen strah opravičuje odškodnino v znesku 500,00 EUR.
prekinitev postopka - prekinitev pravdnega postopka – ugotavljanje dedne pravice
Konkretna prekinitev postopka je utemeljena le do trenutka, ko se bo vedelo, ali ima toženka pravico dedovati po pokojnem in ima torej pravni naslov za bivanje v stanovanju, ki ga zatrjuje. To pa bo jasno že s pravnomočno odločitvijo v pravdni zadevi po tožbi za ugotovitev njene dedne pravice, in ne šele z zaključkom zapuščinskega postopka. Pravilna uporaba 13. in 206. člena ZPP narekuje prekinitev predmetne pravde le do konca pravde za ugotovitev dedne pravice (kot predhodnega vprašanja).