soprispevek staršev k nastanku škode – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - varnostni pas – otroški sedež – poškodovanje otrok v prometni nezgodi
Starša sta 20% soprispevala k nastanku večje škode tožnikov, ker nista poskrbela za ustrezno varnost s tem, ko tožnikov, ki sta bila v času prometne nesreče stara 3 leta oziroma 8 let, nista namestila v ustrezen otroški sedež in pripela z varnostnim pasom.
ZPP člen 214, 214/2. ZFPPIPP člen 10, 10/3, 14, 14/1, 14/1-2, 14/3, 14/3-2, 28, 30, 30/4, 261, 261/1, 263, 263/1, 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-2, 272, 272/1, 272/1-1, 272/2, 272/3, 272/3-1. OZ člen 299, 299/1.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - objektivni element izpodbojnosti – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja – vzajemna izpolnitev po dvostranski pogodbi – običajen način plačila – verižna kompenzacija – dolžna skrbnost upnika – subjektivni element izpodbojnosti – kreditna tveganja – insolventnost dolžnika
Pri dvostranski pogodbi, pri kateri so vrednosti vzajemnih izpolnitev enake, ne pride do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja dolžnika, ne glede na to ali so izpolnitve obveznosti sočasne ali ne. Do takšnega zmanjšanja pa seveda pride, kadar medsebojni obveznosti strank nista enakovredni v škodo (kasnejšega) stečajnega dolžnika. Ker pa lahko pride tudi pri izpolnitvah dvostranskih pogodb z enakovrednimi vzajemnimi obveznostmi, pri katerih ne pride do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja, s selektivnim poravnavanjem obveznosti (kasnejšega) stečajnega dolžnika zgolj določenim upnikom do neenakega obravnavanja upnikov, je zakonodajalec predvidel domnevo iz 1. točke 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP.
Ker je šlo pri tožeči stranki za insolventnost, ki je trajala dalj časa in ni nastala kar naenkrat ter jo je bilo mogoče iz javno dostopnih letnih poročil relativno enostavno prepoznati, je toženi stranki mogoče očitati, da pri poslovanju ni ravnala z zahtevano skrbnostjo, saj bi za tožnikovo insolventnost ob ustrezno skrbnem ravnanju lahko vedela.
sprememba delodajalca - prevzem delavcev - začasen prevzem - prijava v zavarovanje - sodelovanje sindikata
Ker se je stranski intervenient, ko je tožnica prešla od njega k toženi stranki, zavezal, da bo delavcem, ki bodo na dan prenehanja pogodbe o opravljanju storitev še zaposleni pri toženi stranki, ponudil sklenitev pogodbe o zaposlitvi na ustreznem delovnem mestu, je šlo v tožničinem primeru za začasen prenos. Prenos nazaj k stranskemu intervenientu je bil zakonito izveden (ne glede na njegovo finančno stanje) s tem, ko je tožnico prijavil v socialna zavarovanja. Nove pogodbe o zaposlitvi z njo ni bil dolžan skleniti, saj je šlo za avtomatičen prehod vseh pravic in obveznosti po obstoječi pogodbi o zaposlitvi.
Tožnica (občina) je na podlagi računov, ki jih je izstavljala prva toženka (osnovna šola), sofinancirala cene programov predšolske vzgoje za hčerko druge toženke in tretjega toženca, čeprav do tega nista bila upravičena, saj takšnega znižanja starša nista uveljavljala. Ker pa bi občina morala vedeti, da odločba o znižanju plačila ni bila izdana, saj ravno sama izdaja takšne odločbe, račune pa je kljub temu plačevala, ravnanje prve toženke ni protipravno, niti ni protipravna nastala škoda. Povračila ne more zahtevati nazaj niti na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi, saj je plačala nekaj, za kar je vedela, da ni dolžna.
stroški postopka – brezplačna pravna pomoč – mirovanje postopka – umik tožbe – prehod terjatve na Republiko Slovenijo
Po določbi 46. člena ZBPP terjatev stranke – upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči po tem zakonu na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka. To pomeni, da je tožnica, ne glede na to, da je bil toženec v postopku brezplačne pravne pomoči zastopan po odvetniku, ki je plačan iz sredstev proračuna (toženec ni imel stroškov za zastopanje in za plačilo sodnih taks), tožencu dolžna povrniti stroške.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0064200
ZPP člen 44, 44/2, 44/3. SPZ člen 99. OZ člen 190, 198.
vrednost spornega predmeta – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – varstvo lastninske pravice – neupravičena obogatitev – korist toženca – obseg uporabe – trditvena podlaga – neprerekana dejstva – privolitev v prikrajšanje
Sodišče pred začetkom obravnavanja glavne stvari s sklepom popravi očitno previsoko ali prenizko vrednost spornega predmeta. S tem, ko je sodišče to storilo šele v sodbi, pa je zagrešilo le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. To namreč ni vplivalo na niti na stvarno pristojnost sodišča, niti na pravico stranke do revizije, pa tudi ne na pravilnost in zakonitost odločitve.
Za presojo prikrajšanja je bistveno, da je tožena stranka nepremičnino uporabljala in se s tem okoristila (obogatila), zato mora to korist vrniti. Korist je v brezplačni uporabi tožničine lastnine.
Vprašanje dolžnega vedenja tožene stranke o tožnikovi insolventnosti v času oprave izpodbijanih nakazil je treba presojati z vidika vsebinskega merila zahtevane profesionalne skrbnosti tožene stranke v skladu s pravili poslovno finančne stroke. Dolžnost ravnanja skladno s profesionalno skrbnostjo je pravni standard, ki mu mora sodišče dati vsebino, upoštevaje okoliščine primera in posameznemu delovnemu področju običajno, normalno ravnanje. Od poslovodstva kapitalskih družb se pričakuje spremljanje ekonomsko finančnega stanja takih družb s profesionalno skrbnostjo poslovno finančne stroke in stroke upravljanja podjetij, to pa predpostavlja tudi sposobnost poslovodstva, da tako stanje razbere iz letnih računovodskih izkazov – bilanc stanja in izkazov poslovnega izida.
Po 1. odst. 278. člena ZFPPIPP pravne posledice v 2. odst. tega člena (torej dolžnost vrnitve na podlagi izpodbitega pravnega dejanja prejetega) nastanejo, ko postane pravnomočna sodba, s katero je sodišče na podlagi izpodbojnega zahtevka razveljavilo pravne učinke izpodbitega pravnega dejanja. Pritožbeno sodišče je zato skladno s 1. in 2. odst. 313. člena ZPP določilo le paricijski rok 15 dni, v katerem mora tožena stranka vrniti prejeti denarni znesek. Do zakonskih zamudnih obresti je tožnik upravičen le od poteka 15 dnevnega paricijskega roka dalje do plačila, saj bo šele tedaj prišel v zamudo.
sklep o dedovanju – vsebina sklepa o dedovanju – vrednost zapuščine
Vrednosti zapuščine ni med obveznimi sestavinami sklepa o dedovanju. Ocena te vrednosti je namenjena ugotavljanju višine taksne obveznosti dedičev, zato je s pritožbo zoper sklep o dedovanju ni mogoče izpodbijati.
vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža – ugotovitvena tožba - zaščitena kmetija – določitev vrednosti nujnih deležev
Tožba za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža ni ugotovitvene, ampak je oblikovalne in dajatvene narave. Zato je nedopustna ugotovitvena tožba, če z njo tožeča stranka zahteva od sodišča ugotovitev spornih dejstev in tožba za vrnitev darila v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega deleža, če ne vsebuje oblikovalnega zahtevka ali če se z dajatvenim zahtevkom zahteva vrnitev darila v zapuščino potem, ko je zapuščinski postopek že pravnomočno končan.
izobraževanje - pogodba o štipendiranju - vrnitev štipendije - dokončanje študija - poziv na delo
Ker tožeča stranka toženca po tem, ko jo je obvestil, da je zaključil študij, v enomesečnem roku, ki je bil dogovorjen v pogodbi o štipendiranju, ni pozvala, naj začne z delom (le ustno ga je obvestila, da ga naj bi v prihodnje povabila na sestanek v zvezi z zaposlitvijo), je tožnik prost pogodbenih obveznosti, tožena stranka pa ne more uspešno terjati vračila štipendij.
ZDR člen 126, 128. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 46, 46/1. ZPSV člen 3. ZDavP-2 člen 352, 353, 353/2.
plača - prikrajšanje pri plači - dodatek k plači - dodatek za delovno dobo - valorizacija - davki - prispevki
Nepravilno je, če sodba sodišča prve stopnje navaja konkretne zneske davkov in prispevkov, ki jih mora tožena stranka za tožnika obračunati in plačati, upoštevaje prisojeni neto znesek razlike v plači, ker se davki in prispevki obračunajo po stopnjah, ki veljajo v času izplačila, davčna obremenitev pa je odvisna tudi od osebnih razmer zavezanca, ki se spreminjajo.
ZPP člen 158, 158/1,163, 163/7, 188, 188/1, 188/2, 328. ZST-1 člen 36, 36/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 19.
pravdni stroški – umik tožbe – soglasje – domneva umika – pravica stranke do povračila izgubljenega dobička – pisna pomota
Tožena stranka je sicer trdila, da soglasja za umik tožbe ni dala, čemur višje sodišče po pregledu predmetnega spisa sledi, ni pa trdila, da bi umiku tožbe nasprotovala. To pomeni, da se tožena stranka o umiku tožbe ni izjavila, zato se skladno z drugim odstavkom 188. člena ZPP šteje, da je v umik tožbe privolila.
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku v 19. členu sicer določa pravico stranke do povračila izgubljenega dobička, vendar se slednji upošteva le pri procesnih dejanjih znotraj sodnega postopka.
OZ člen 239, 851, 851/1, 859. ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
špedicijska pogodba – plačilo carinskih dajatev – pravica do izjave – pravica do izvedbe dokazov – pavšalen dokazni predlog
Sodišče prve stopnje ni storilo kršitve pravice do izjave, ker je pravilna ocena, da je tožena stranka omenjeni dokaz predlagala le pavšalno - „po potrebi“.
V predmetni zadevi je pravno odločilno le to, da blago ni izpolnjevalo pogojev za uporabo nižje carinske dajatve. Strošek plačila carinske dajatve je potreben strošek, ki ga je špediter plačal za naročnika (toženo stranko). Ugovor tožene stranke, da je dodatni strošek carinskih dajatev povzročila tožeča stranka, ker ni ravnala s potrebno skrbnostjo, ni utemeljen. Tožena stranka bi morala pravilno odmerjeno carinsko dajatev plačati že ob uvozu blaga.
Glede na to, da je tožnica lastnica nepremičnin v skupni vrednosti kar 925.968,00 EUR, pri čemer prejema pokojnino v Sloveniji, izplačila iz Hrvaške in dohodke iz kmetijske in gozdarske dejavnosti, se višina sodne takse ne izkaže kot nesorazmerna, s plačilom pa njeno socialno stanje - ob dejstvu, da ji je bilo plačilo sodne takse odloženo – ne bo ogroženo.
predhodna odredba – domneva nevarnosti – verodostojna listina – pojem fakture – izpisek iz poslovnih knjig – pravni standard – odškodninska obveznost
Verodostojne listine, ki jih našteva 23. člen ZIZ, izvirajo praviloma iz pravnoposlovnih razmerij, ki se vzpostavijo po volji strank, kar pa ne velja za odškodninsko obveznost. Izpisek iz poslovnih knjig, ki po navedbah tožeče stranke izvira iz odškodninske terjatve, zato ni verodostojna listina v smislu 23. člena ZIZ. Zato na njeni podlagi tudi ni mogoče utemeljenosti domnevane nevarnosti v smislu prve alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – JAVNI ZAVODI
VSL0069512
ZUstS člen 44. ZOR člen 214, 218. člen 7, 180, 180/1, 184, 184/3, 212.
neupravičena pridobitev – sprememba tožbe - učinki razveljavitve odločb Ustavnega sodišča – materialno procesno vodstvo – razpravno načelo – odškodninska odgovornost – financiranje javnih zavodov na področju kulture
Trditveno in dokazno breme z materialnim procesnim vodstvom ni nadomeščeno, temveč zgolj omiljeno. Namen tega instituta se izčrpa v preprečevanju sodbe presenečenja, zato se ne aktivira vselej, ko ena od strank svojemu bremenu (trditvenemu ali dokaznemu) ne zadosti, temveč predvsem tedaj, ko ta stranka glede na konkretne okoliščine primera ob zadostni skrbnosti opravičeno meni, da mu je zadostila. Nedopustno bi bilo, da bi sodišče stranki sugeriralo, naj postavi konkretne navedbe, s katerim bo ovrgla uspeh pri dokazovanju druge stranke.
Iz 44. člena ZustS izhaja, da se razveljavljeni zakon ne uporablja za razmerja, ki nastanejo po začetku učinkov razveljavitvene odločbe ustavnega sodišča. Prav tako pa se razveljavljeni zakon ne uporablja za razmerja, ki so nastala pred začetkom učinkovanja razveljavitve, če o takih razmerjih še ni bilo pravnomočno odločeno.
Do uveljavitve 27. člena ZFO-A bilo financiranje javnih zavodov na področju kulture obveznost države.
ZZad člen 74, 75. ZLPP člen 10, 11, 15, 15/2, 17, 17/2. ZDen člen 88. SPZ člen 10.
denacionalizacija – zavarovanje pravice do vrnitve premoženja v naravi – začasna odredba po ZLPP in ZZad – stroški postopka
1. Tožniki, ki niso vedeli za nevpisani podatek, da je bila v relevantnem obdobju imetnica pravice uporabe P. p.o., ne morejo trpeti posledic iz drugega odstavka 15. člena ZLPP.
2. Pritožbeno razlogovanje, da bi morali tožniki zavarovati svoje premoženjske koristi v zvezi z vtoževano nepremičnino, kot je določeno v 74. členu ZZad, je po mnenju pritožbenega sodišča neutemeljeno.
3. Pogodba in aneks sta sklenjeni v nasprotju z določbo 88. člena Zakona o denacionalizaciji – Zden, zato sta nična.
4. Prepoved je bila sprejeta zaradi varovanja zahtevkov denacionalizacijskih upravičencev, zato je jasno, da ta prepoved ne bi imela nobenega smisla, če denacionalizacijski upravičenec, ki ima možnost, da se mu vrne premoženje v naravi, ne bi mogel doseči vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Zato v takih primerih dobra vera oseb, v katerih korist je bila vknjižena pridobitev lastninske pravice, ne izključuje izbrisne tožbe.
Ničnost pogodbe o odstopu poslovnega deleža ni pogoj za to, da bi bila podana protipravnost kot predpostavka odškodninske odgovornosti toženih strank, v konkretnem primeru pa je tožeča stranka zatrjevala in dokazovala, da ni šlo zgolj za nedopustnost nagiba, pač pa za nedopustno kavzo.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STEČAJNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0072400
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1. ZIZ člen 240, 264, 264/2. ZZK-1 člen 48, 48/2, 52, 52/3.
zavarovanje s predhodno odredbo – pravne posledice začetka stečajnega postopka – nastanek ločitvene pravice – predznamba zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini – vpis zastavne pravice v sodnem registru na poslovni delež dolžnika – pogojna zastavna pravica – opravičitev predznambe
S predhodno odredbo upnik pridobi samo pogojno zastavno pravico.
Ker z začetkom stečaja postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnil, se s tem uresniči razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena zastavna pravica. Z začetkom stečajnega postopka zastavna pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe, preneha. To pomeni, da ob začetku stečajnega postopka ločitvena pravica ne obstaja več.
OZ člen 376. ZD člen 142. ZIZ člen 38, 38/6. ZPP člen 154, 155.
povrnitev izvršilnih stroškov – pravno sredstvo – neutemeljeno povzročeni stroški - omejitev teka zakonskih zamudnih obresti v izvršbi
Sodišče prve stopnje bi o stroških postopka moralo odločati po 6. odstavku 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju . Po navedenem zakonskem določilu je upnik dolžan dolžniku oziroma tretjemu na njegovo zahtevo povrniti le stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil, ne pa glede na uspeh dolžnikovih pravnih sredstev v postopku.