ZPSPP člen 31. ZPP člen 78. ZGD-1 člen 32, 33, 35.
najem poslovnega prostora – vstop v pravice najemodajalca – originaren način pridobitve lastninske pravice - zastopanje družbe v pravdnem postopku s strani prokurista – prokurist
Tožnica je res s sodbo o ugotovitvi skupnega premoženja postala skupna lastnica poslovnega prostora, vendar pa s tem ni ponovno pridobila položaja najemodajalca. Skupna lastnica poslovnega prostora je postala na originaren način, torej ne gre za primer iz 31. člena ZPSPP, ki za vstop v položaj najemodajalca zahteva, da se lastninska pravica ali pravica uporabe na poslovnem prostoru pridobi „z nakupom ali kako drugače od najemodajalca“.
Prokurist brez posebnega pooblastila zakonitega zastopnika ne more sam zastopati pravne osebe v pravdnem postopku.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – predlog za prekinitev postopka – nevročitev predloga za prekinitev postopka
Ker sklep o prekinitvi, ki je bila izdan prav na podlagi predloga tožene stranke, lahko posega v pravico tožeče stranke do učinkovitega sodnega varstva (to je hitrega postopka, brez nepotrebnega odlašanja), bi ji sodišče ta predlog – preden je odločilo – moralo vročiti ter ji tako omogočiti, da se o njem izjavi. Ker je sodišče ravnalo drugače, je kršilo 5. člen ZPP, kar bi utegnilo vplivati na pravilnost izpodbijane odločitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069519
ZPP člen 262, 262/1, 262/2, 282, 282/4, 282/5, 287, 287/2. OZ člen 459.
sodba na podlagi stanja spisa – upravičeni razlogi za odsotnost iz naroka – dolžna skrbnost odvetnika – pogodba o finančnem lizingu – odgovornost lizingodajalca za stvarne napake
Za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa je bil izpolnjen tudi vsebinski pogoj – torej, da je sodišče že opravilo narok, na katerem so se izvajali dokazi in je bilo dejansko stanje dovolj pojasnjeno. Sodišče prve stopnje je namreč na naroku za glavno obravnavo dne 14.6.2011 sprejelo dokazni sklep, da se zasliši tožeča stranka, zaradi česar je tudi preložilo narok na dan 30.8.2011, obenem pa je izvedlo tudi dokaze. Ker pa tožeča stranka na preloženi narok ni prišla, čeprav je bila nanj pravilno vabljena, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je dejansko stanje (glede na dokaze, ki so bili izvedeni), dovolj pojasnjeno in je, upoštevajoč predlog tožene stranke, izdalo sodbo na podlagi stanja spisa.
Sodišče prve stopnje je sprejelo dokazni sklep za zaslišanje tožeče stranke, ker pa se slednja naroka za glavno obravnavo ni udeležila, čeprav je bila nanj pravilno vabljena, je povsem jasno, da sodišče prav iz tega razloga omenjena dokaza ni moglo izvesti.
Odvetnik mora v prošnji za preložitev naroka izkazati, da je v okviru dolžne skrbnosti storil vse, da bi zagotovil svojo navzočnost oziroma da postopek ne bi bil oviran.
Smisel pogodbe o finančnem lizingu je v tem, da se lizingodajalec sam dogovori z dobaviteljem o nabavni ceni in pogojih dobave predmeta lizinga, po tem ko si predmet lizinga prav tako izbere sam. Čeprav je tožena stranka pravna lastnica predmeta lizinga, pa bi bilo v nasprotju s smislom predmetne pogodbe, da bi slednja odgovarjala za stvarne napake predmeta pogodbe na podlagi določil zakupne (najemne) pogodbe in posla, ki sta ga sklenila tožeča stranka in dobavitelj.
sodni depozit – predpostavke za dopustnost sodnega depozita –najemnina za stanovanje
Sodišče izroči položeno stvar upniku pod pogoji, ki jih je postavil dolžnik oziroma druga oseba, ki ima pravni interes za izpolnitev obveznosti. Dolžnik ima torej pravico določiti pogoje, pod katerimi lahko sodišče izroči položeno stvar, pri čemer nevarnost napačnega načina izpolnitve obveznosti bremeni dolžnika.
Šele pravilna vročitev bi lahko imela za posledico pravnomočnost odločbe, slednje pa je logični predpogoj, da je mogoče zahtevati obnovo postopka. Tudi če bi bilo takšno pravno stališče prvostopenjskega sodišča napačno, to pritožnikoma ne more iti v škodo, saj je bila njuna vloga obravnavana kot predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti, torej za dosego cilja, ki sta ga v svoji vlogi zasledovala: preprečiti, da bi bila sodna odločba, ki je bila izdana proti njima, pravnomočna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0067880
ZPP člen 213. ZD člen 122. ZOR člen 359. OZ člen 190, 275.
pravica do izjave – dodelitev roka za odgovor na vlogo s ponovljenimi stališči – pravno relevantna dejstva – pogodba o dosmrtnem preživljanju – preužitkarska pogodba – pogodba o preužitku – prevzemnikova smrt – prevzemnikovi dediči – subrogacija
O kršitvi načela kontradiktornosti lahko govorimo le tedaj, kadar ravnanje sodišča povzroči, da stranki ni zagotovljena možnost sodelovanja v postopku. Ker je tožena stranka v omenjeni pripravljalni vlogi le ponovila že prej izražena stališča (ki za obravnavani postopek večinoma niti niso bila pomembna), po razumni oceni ni bilo nobenega upravičenega razloga za dodelitev roka za odgovor.
V sporih, povezanih z izvrševanjem preužitkarske pogodbe, se analogno uporabljajo nekatere določbe, ki urejajo pogodbo o dosmrtnem preživljanju. To pa ne velja za določbo 122. člena ZD. Uporabiti je tako potrebno splošno pravilo o prenosu pogodbenih obveznosti v primeru dolžnikove smrti, po katerem s smrtjo dolžnika (ali upnika) preneha obveznost samo, če je nastala glede na osebne lastnosti katere izmed pogodbenih strank ali glede na osebne sposobnosti dolžnika.
vlaganje v nepremičnini – gradnja ceste – javno dobro – korist
Zgolj z izgradnjo občinske ceste, ki predstavlja javno dobro, korist občine še ni podana. Javno cesto namreč lahko uporablja vsak na način in pod pogoji, ki jih določa zakon. O osebni in neposredni koristi občine (kot predpostavki neupravičene obogatitve) zato ni mogoče govoriti.
ZObr člen 100.a. ZSSloV člen 60. Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenih v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih člen 20.
javni uslužbenec - vojak - dodatek k plači - dodatno pokojninsko zavarovanje - dokončna in pravnomočna odločba
Glede na to, da so odločbe o imenovanju tožnikov na formacijske dolžnosti dokončne in pravnomočne, tožniki do večjih pravic, kot so priznane s temi odločbami (iz naslova dodatka za posebno nevarnost in ogroženost in priznanja zavarovalne dobe s povečanjem), niso upravičeni.
nepremoženjska škoda – strah – višina odškodnine za strah
Tožnik je utrpel tako primarni kot sekundarni strah. Primarnega v trenutku, ko se je proti tožniku zvalil skoraj 200-kilogramski težak sod, po poškodbi pa je tožnika zaradi omejene gibljivosti in neuporabnosti uda ter bolečin postopoma začelo skrbeti za izid zdravljenja. Tak strah je intenziviral do operacijskega posega. Po posegu pa je tožnik trpel sekundarni strah zmerne intenzitete. Takšen strah opravičuje odškodnino v znesku 500,00 EUR.
določitev preživnine – potrebe otroka kot dejansko in pravno vprašanje
Potrebe otroka so najprej dejstvo nedenarne narave. Ko sodišče nato ocenjuje, kolikšen delež teh potreb sta starša dolžna zagotoviti, pa pojem otrokovih potreb postane pravno-vrednotni pojem. Odgovor na slednje vprašanje je namreč odvisen od tega, kolikšne so preživninske zmožnosti obeh staršev. O tem sodišče materialnopravno presodi glede na vrednotni trikotnik otrokove potrebe – preživninske zmožnosti očeta – preživninske zmožnosti matere, ki ga izraža pravilo 129. člena ZZZDR. Določitev preživninske obveznosti tistega izmed staršev, pri katerem otrok ne živi, je nato sklepni del materialnopravne operacije. Strnjeno je v vprašanju, kolikšen delež pravno upoštevnih otrokovih potreb je dolžan nositi preživninski zavezanec in nazadnje, kolikšna je v denarju izražena preživninska obveznost, ki jo sodišče naloži tistemu izmed staršev, pri katerem otrok ne živi. Pri razporeditvi bremen pa se upošteva tudi breme varstva in vzgoje, ki ju nosi tisti izmed staršev, kateremu je otrok dodeljen.
plačilo honorarja za avtorsko delo – pogodba o naročilu avtorskega dela – obseg naročila – višina honorarja
Ob odsotnosti dogovora o višini avtorskega honorarja lahko avtor zahteva plačilo honorarja v višini, ki se določi po kriterijih iz prvega odstavka 81. člena ZASP. Le-ta določa, da če avtorski honorar ali nadomestilo ni bilo določeno, se določi po običajnih plačilih za določeno vrsto del, po obsegu in trajanju uporabe ter glede na druge okoliščine primera.
Glede na to, da je tožnica lastnica nepremičnin v skupni vrednosti kar 925.968,00 EUR, pri čemer prejema pokojnino v Sloveniji, izplačila iz Hrvaške in dohodke iz kmetijske in gozdarske dejavnosti, se višina sodne takse ne izkaže kot nesorazmerna, s plačilom pa njeno socialno stanje - ob dejstvu, da ji je bilo plačilo sodne takse odloženo – ne bo ogroženo.
predhodna odredba – domneva nevarnosti – verodostojna listina – pojem fakture – izpisek iz poslovnih knjig – pravni standard – odškodninska obveznost
Verodostojne listine, ki jih našteva 23. člen ZIZ, izvirajo praviloma iz pravnoposlovnih razmerij, ki se vzpostavijo po volji strank, kar pa ne velja za odškodninsko obveznost. Izpisek iz poslovnih knjig, ki po navedbah tožeče stranke izvira iz odškodninske terjatve, zato ni verodostojna listina v smislu 23. člena ZIZ. Zato na njeni podlagi tudi ni mogoče utemeljenosti domnevane nevarnosti v smislu prve alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – JAVNI ZAVODI
VSL0069512
ZUstS člen 44. ZOR člen 214, 218. člen 7, 180, 180/1, 184, 184/3, 212.
neupravičena pridobitev – sprememba tožbe - učinki razveljavitve odločb Ustavnega sodišča – materialno procesno vodstvo – razpravno načelo – odškodninska odgovornost – financiranje javnih zavodov na področju kulture
Trditveno in dokazno breme z materialnim procesnim vodstvom ni nadomeščeno, temveč zgolj omiljeno. Namen tega instituta se izčrpa v preprečevanju sodbe presenečenja, zato se ne aktivira vselej, ko ena od strank svojemu bremenu (trditvenemu ali dokaznemu) ne zadosti, temveč predvsem tedaj, ko ta stranka glede na konkretne okoliščine primera ob zadostni skrbnosti opravičeno meni, da mu je zadostila. Nedopustno bi bilo, da bi sodišče stranki sugeriralo, naj postavi konkretne navedbe, s katerim bo ovrgla uspeh pri dokazovanju druge stranke.
Iz 44. člena ZustS izhaja, da se razveljavljeni zakon ne uporablja za razmerja, ki nastanejo po začetku učinkov razveljavitvene odločbe ustavnega sodišča. Prav tako pa se razveljavljeni zakon ne uporablja za razmerja, ki so nastala pred začetkom učinkovanja razveljavitve, če o takih razmerjih še ni bilo pravnomočno odločeno.
Do uveljavitve 27. člena ZFO-A bilo financiranje javnih zavodov na področju kulture obveznost države.
Ničnost pogodbe o odstopu poslovnega deleža ni pogoj za to, da bi bila podana protipravnost kot predpostavka odškodninske odgovornosti toženih strank, v konkretnem primeru pa je tožeča stranka zatrjevala in dokazovala, da ni šlo zgolj za nedopustnost nagiba, pač pa za nedopustno kavzo.
ZPP člen 158, 158/1,163, 163/7, 188, 188/1, 188/2, 328. ZST-1 člen 36, 36/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 19.
pravdni stroški – umik tožbe – soglasje – domneva umika – pravica stranke do povračila izgubljenega dobička – pisna pomota
Tožena stranka je sicer trdila, da soglasja za umik tožbe ni dala, čemur višje sodišče po pregledu predmetnega spisa sledi, ni pa trdila, da bi umiku tožbe nasprotovala. To pomeni, da se tožena stranka o umiku tožbe ni izjavila, zato se skladno z drugim odstavkom 188. člena ZPP šteje, da je v umik tožbe privolila.
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku v 19. členu sicer določa pravico stranke do povračila izgubljenega dobička, vendar se slednji upošteva le pri procesnih dejanjih znotraj sodnega postopka.
ZZad člen 74, 75. ZLPP člen 10, 11, 15, 15/2, 17, 17/2. ZDen člen 88. SPZ člen 10.
denacionalizacija – zavarovanje pravice do vrnitve premoženja v naravi – začasna odredba po ZLPP in ZZad – stroški postopka
1. Tožniki, ki niso vedeli za nevpisani podatek, da je bila v relevantnem obdobju imetnica pravice uporabe P. p.o., ne morejo trpeti posledic iz drugega odstavka 15. člena ZLPP.
2. Pritožbeno razlogovanje, da bi morali tožniki zavarovati svoje premoženjske koristi v zvezi z vtoževano nepremičnino, kot je določeno v 74. členu ZZad, je po mnenju pritožbenega sodišča neutemeljeno.
3. Pogodba in aneks sta sklenjeni v nasprotju z določbo 88. člena Zakona o denacionalizaciji – Zden, zato sta nična.
4. Prepoved je bila sprejeta zaradi varovanja zahtevkov denacionalizacijskih upravičencev, zato je jasno, da ta prepoved ne bi imela nobenega smisla, če denacionalizacijski upravičenec, ki ima možnost, da se mu vrne premoženje v naravi, ne bi mogel doseči vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Zato v takih primerih dobra vera oseb, v katerih korist je bila vknjižena pridobitev lastninske pravice, ne izključuje izbrisne tožbe.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STEČAJNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0072400
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1. ZIZ člen 240, 264, 264/2. ZZK-1 člen 48, 48/2, 52, 52/3.
zavarovanje s predhodno odredbo – pravne posledice začetka stečajnega postopka – nastanek ločitvene pravice – predznamba zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini – vpis zastavne pravice v sodnem registru na poslovni delež dolžnika – pogojna zastavna pravica – opravičitev predznambe
S predhodno odredbo upnik pridobi samo pogojno zastavno pravico.
Ker z začetkom stečaja postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnil, se s tem uresniči razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena zastavna pravica. Z začetkom stečajnega postopka zastavna pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe, preneha. To pomeni, da ob začetku stečajnega postopka ločitvena pravica ne obstaja več.
OZ člen 239, 851, 851/1, 859. ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
špedicijska pogodba – plačilo carinskih dajatev – pravica do izjave – pravica do izvedbe dokazov – pavšalen dokazni predlog
Sodišče prve stopnje ni storilo kršitve pravice do izjave, ker je pravilna ocena, da je tožena stranka omenjeni dokaz predlagala le pavšalno - „po potrebi“.
V predmetni zadevi je pravno odločilno le to, da blago ni izpolnjevalo pogojev za uporabo nižje carinske dajatve. Strošek plačila carinske dajatve je potreben strošek, ki ga je špediter plačal za naročnika (toženo stranko). Ugovor tožene stranke, da je dodatni strošek carinskih dajatev povzročila tožeča stranka, ker ni ravnala s potrebno skrbnostjo, ni utemeljen. Tožena stranka bi morala pravilno odmerjeno carinsko dajatev plačati že ob uvozu blaga.