preužitkarska pogodba – aleatornost pogodbe – darilna pogodba – oblika pogodbe o prenosu nepremičnin – pisna oblika pogodbe o prenosu nepremičnin
Pogodbe, ki vsebujejo obveznost dosmrtnega preživljanja, so aleatorne, saj je negotovo, koliko časa bo preživljenec živel in tako potreben preživljanja. Zaradi aleatorne narave pogodbe je zato izključena vsaka možnost uporabe pravil o enakovrednosti nasprotnih izpolnitev, aleatornost je tako pomembna karakteristika pogodbe, da popolnoma izključuje kakršenkoli matematični izračun nasprotnih izpolnitev, saj bi bil sicer povsem izničen namen sklenitve takšnih pogodb.
Tudi v času pred uveljavitvijo OZ je bilo potrebno pogodbe glede nepremičnin sestaviti v pisni obliki.
pravdni stroški - delitev stroškov po enakih delih - nerazdelna odgovornost za plačilo pravdnih stroškov - tožba upnika na vpis lastninske pravice na dolžnika
Nerazdelna odgovornost za plačilo stroškov postopka je predpisana za primer nerazdelne odgovornosti za izpolnitev glavne stvari.
ZDR člen 126, 128. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 46, 46/1. ZPSV člen 3. ZDavP-2 člen 352, 353, 353/2.
plača - prikrajšanje pri plači - dodatek k plači - dodatek za delovno dobo - valorizacija - davki - prispevki
Nepravilno je, če sodba sodišča prve stopnje navaja konkretne zneske davkov in prispevkov, ki jih mora tožena stranka za tožnika obračunati in plačati, upoštevaje prisojeni neto znesek razlike v plači, ker se davki in prispevki obračunajo po stopnjah, ki veljajo v času izplačila, davčna obremenitev pa je odvisna tudi od osebnih razmer zavezanca, ki se spreminjajo.
domneva o umiku tožbe – izostanek s poznejšega naroka – vročanje subjektu vpisa – fikcija vročitve – sprememba naslova v sodnem registru
Določba četrtega odstavka 282. člena ZPP ureja neizpodbojno domnevo, da je tožeča stranka umaknila tožbo, če ne pride na kakšen poznejši narok za glavno obravnavo in niso izpolnjeni pogoji za odločitev glede na stanje spisa. Takšna sankcija pa je lahko izrečena le ob predpostavki, da je bila tožeča stranka pravilno vabljena na poznejši narok in je bila tudi opozorjena na posledice izostanka z naroka.
ZPP temelji na izhodišču, da je dolžna skrbnost tistega, ki se vpisuje v sodni register, da poskrbi, da bo na naslovu, ki je v registru naveden kot sedež, omogočeno sprejemanje sodnih pošiljk, oziroma, da poskrbi za ustrezne vpise v sodnem registru v primeru spremembe naslova.
soprispevek staršev k nastanku škode – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - varnostni pas – otroški sedež – poškodovanje otrok v prometni nezgodi
Starša sta 20% soprispevala k nastanku večje škode tožnikov, ker nista poskrbela za ustrezno varnost s tem, ko tožnikov, ki sta bila v času prometne nesreče stara 3 leta oziroma 8 let, nista namestila v ustrezen otroški sedež in pripela z varnostnim pasom.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - dokazno breme - odpovedni rok - odškodnina za čas odpovednega roka - prispevki
Tožena stranka je v sodnem postopku dokazala upad poslovanja zaradi izgube dveh pogodbenih parterjev ter zvišanja stroškov poslovanja. Gre za utemeljen odpovedni razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, tako da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Denarno povračilo namesto odpovednega roka, za katero sta se dogovorila tožnik in tožena stranka, predstavlja prejemek iz delovnega razmerja, od katerega se plačujejo prispevki za socialna zavarovanja.
Oškodovančevo osebno stanje ni pravno relevanten vzrok, ki bi lahko vodil v deljeno vzročnost. Če je zaradi osebnega stanja oškodovanca obseg škode večji, to ne vpliva na vprašanje vzročne zveze med ravnanjem in škodnim dogodkom.
izobraževanje - pogodba o štipendiranju - vrnitev štipendije - dokončanje študija - poziv na delo
Ker tožeča stranka toženca po tem, ko jo je obvestil, da je zaključil študij, v enomesečnem roku, ki je bil dogovorjen v pogodbi o štipendiranju, ni pozvala, naj začne z delom (le ustno ga je obvestila, da ga naj bi v prihodnje povabila na sestanek v zvezi z zaposlitvijo), je tožnik prost pogodbenih obveznosti, tožena stranka pa ne more uspešno terjati vračila štipendij.
zahtevek na povračilo koristi od uporabe stvari – narava zahtevka - sui generis zahtevek – zakonske zamudne obresti – tek zakonskih zamudnih obresti – najemnina - zakupnina
Višina nadomestila po 72. členu ZDen se ugotavlja na podlagi ugotavljanja tržne vrednosti najemnine za relevantni prostor, zmanjšane za davščine in stroške vzdrževanja.
Pri zahtevku po 72. členu ZDen ne gre za pravi obogatitveni zahtevek (ne gre za ugotavljanje koristi, ki jo je imel zavezanec), ampak bolj za „neke vrste“ odškodninski zahtevek (in v tem smislu gre za sui generis zahtevek), pri katerem pa ni potrebno ugotavljati nedopustnosti ravnanja zavezanca, niti njegove odškodninske odgovornosti. To „škodo“ predstavlja korist, ki bi jo dosegel upravičenec, če bi bila nepremičnina v njegovi uporabi oziroma upravljanju.
Okoliščina, da naj bi šlo pri zahtevkih po 2. odst. 72. člena ZDen za "nečisto" denarno terjatev, ne pomeni, da lahko zakonske zamudne obresti tečejo šele od dneva izdaje sodbe. Tudi v teh primerih je potrebno zamudo presojati z ozirom na določbo drugega odstavka 299. člena OZ.
prekinitev postopka - prekinitev pravdnega postopka – ugotavljanje dedne pravice
Konkretna prekinitev postopka je utemeljena le do trenutka, ko se bo vedelo, ali ima toženka pravico dedovati po pokojnem in ima torej pravni naslov za bivanje v stanovanju, ki ga zatrjuje. To pa bo jasno že s pravnomočno odločitvijo v pravdni zadevi po tožbi za ugotovitev njene dedne pravice, in ne šele z zaključkom zapuščinskega postopka. Pravilna uporaba 13. in 206. člena ZPP narekuje prekinitev predmetne pravde le do konca pravde za ugotovitev dedne pravice (kot predhodnega vprašanja).
ZPP člen 158, 158/1,163, 163/7, 188, 188/1, 188/2, 328. ZST-1 člen 36, 36/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 19.
pravdni stroški – umik tožbe – soglasje – domneva umika – pravica stranke do povračila izgubljenega dobička – pisna pomota
Tožena stranka je sicer trdila, da soglasja za umik tožbe ni dala, čemur višje sodišče po pregledu predmetnega spisa sledi, ni pa trdila, da bi umiku tožbe nasprotovala. To pomeni, da se tožena stranka o umiku tožbe ni izjavila, zato se skladno z drugim odstavkom 188. člena ZPP šteje, da je v umik tožbe privolila.
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku v 19. členu sicer določa pravico stranke do povračila izgubljenega dobička, vendar se slednji upošteva le pri procesnih dejanjih znotraj sodnega postopka.
ZZad člen 74, 75. ZLPP člen 10, 11, 15, 15/2, 17, 17/2. ZDen člen 88. SPZ člen 10.
denacionalizacija – zavarovanje pravice do vrnitve premoženja v naravi – začasna odredba po ZLPP in ZZad – stroški postopka
1. Tožniki, ki niso vedeli za nevpisani podatek, da je bila v relevantnem obdobju imetnica pravice uporabe P. p.o., ne morejo trpeti posledic iz drugega odstavka 15. člena ZLPP.
2. Pritožbeno razlogovanje, da bi morali tožniki zavarovati svoje premoženjske koristi v zvezi z vtoževano nepremičnino, kot je določeno v 74. členu ZZad, je po mnenju pritožbenega sodišča neutemeljeno.
3. Pogodba in aneks sta sklenjeni v nasprotju z določbo 88. člena Zakona o denacionalizaciji – Zden, zato sta nična.
4. Prepoved je bila sprejeta zaradi varovanja zahtevkov denacionalizacijskih upravičencev, zato je jasno, da ta prepoved ne bi imela nobenega smisla, če denacionalizacijski upravičenec, ki ima možnost, da se mu vrne premoženje v naravi, ne bi mogel doseči vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Zato v takih primerih dobra vera oseb, v katerih korist je bila vknjižena pridobitev lastninske pravice, ne izključuje izbrisne tožbe.
Glede na to, da je tožnica lastnica nepremičnin v skupni vrednosti kar 925.968,00 EUR, pri čemer prejema pokojnino v Sloveniji, izplačila iz Hrvaške in dohodke iz kmetijske in gozdarske dejavnosti, se višina sodne takse ne izkaže kot nesorazmerna, s plačilom pa njeno socialno stanje - ob dejstvu, da ji je bilo plačilo sodne takse odloženo – ne bo ogroženo.
predhodna odredba – domneva nevarnosti – verodostojna listina – pojem fakture – izpisek iz poslovnih knjig – pravni standard – odškodninska obveznost
Verodostojne listine, ki jih našteva 23. člen ZIZ, izvirajo praviloma iz pravnoposlovnih razmerij, ki se vzpostavijo po volji strank, kar pa ne velja za odškodninsko obveznost. Izpisek iz poslovnih knjig, ki po navedbah tožeče stranke izvira iz odškodninske terjatve, zato ni verodostojna listina v smislu 23. člena ZIZ. Zato na njeni podlagi tudi ni mogoče utemeljenosti domnevane nevarnosti v smislu prve alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ.
OZ člen 239, 851, 851/1, 859. ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
špedicijska pogodba – plačilo carinskih dajatev – pravica do izjave – pravica do izvedbe dokazov – pavšalen dokazni predlog
Sodišče prve stopnje ni storilo kršitve pravice do izjave, ker je pravilna ocena, da je tožena stranka omenjeni dokaz predlagala le pavšalno - „po potrebi“.
V predmetni zadevi je pravno odločilno le to, da blago ni izpolnjevalo pogojev za uporabo nižje carinske dajatve. Strošek plačila carinske dajatve je potreben strošek, ki ga je špediter plačal za naročnika (toženo stranko). Ugovor tožene stranke, da je dodatni strošek carinskih dajatev povzročila tožeča stranka, ker ni ravnala s potrebno skrbnostjo, ni utemeljen. Tožena stranka bi morala pravilno odmerjeno carinsko dajatev plačati že ob uvozu blaga.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – JAVNI ZAVODI
VSL0069512
ZUstS člen 44. ZOR člen 214, 218. člen 7, 180, 180/1, 184, 184/3, 212.
neupravičena pridobitev – sprememba tožbe - učinki razveljavitve odločb Ustavnega sodišča – materialno procesno vodstvo – razpravno načelo – odškodninska odgovornost – financiranje javnih zavodov na področju kulture
Trditveno in dokazno breme z materialnim procesnim vodstvom ni nadomeščeno, temveč zgolj omiljeno. Namen tega instituta se izčrpa v preprečevanju sodbe presenečenja, zato se ne aktivira vselej, ko ena od strank svojemu bremenu (trditvenemu ali dokaznemu) ne zadosti, temveč predvsem tedaj, ko ta stranka glede na konkretne okoliščine primera ob zadostni skrbnosti opravičeno meni, da mu je zadostila. Nedopustno bi bilo, da bi sodišče stranki sugeriralo, naj postavi konkretne navedbe, s katerim bo ovrgla uspeh pri dokazovanju druge stranke.
Iz 44. člena ZustS izhaja, da se razveljavljeni zakon ne uporablja za razmerja, ki nastanejo po začetku učinkov razveljavitvene odločbe ustavnega sodišča. Prav tako pa se razveljavljeni zakon ne uporablja za razmerja, ki so nastala pred začetkom učinkovanja razveljavitve, če o takih razmerjih še ni bilo pravnomočno odločeno.
Do uveljavitve 27. člena ZFO-A bilo financiranje javnih zavodov na področju kulture obveznost države.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STEČAJNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0072400
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1. ZIZ člen 240, 264, 264/2. ZZK-1 člen 48, 48/2, 52, 52/3.
zavarovanje s predhodno odredbo – pravne posledice začetka stečajnega postopka – nastanek ločitvene pravice – predznamba zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini – vpis zastavne pravice v sodnem registru na poslovni delež dolžnika – pogojna zastavna pravica – opravičitev predznambe
S predhodno odredbo upnik pridobi samo pogojno zastavno pravico.
Ker z začetkom stečaja postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnil, se s tem uresniči razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena zastavna pravica. Z začetkom stečajnega postopka zastavna pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe, preneha. To pomeni, da ob začetku stečajnega postopka ločitvena pravica ne obstaja več.
Ničnost pogodbe o odstopu poslovnega deleža ni pogoj za to, da bi bila podana protipravnost kot predpostavka odškodninske odgovornosti toženih strank, v konkretnem primeru pa je tožeča stranka zatrjevala in dokazovala, da ni šlo zgolj za nedopustnost nagiba, pač pa za nedopustno kavzo.
OZ člen 376. ZD člen 142. ZIZ člen 38, 38/6. ZPP člen 154, 155.
povrnitev izvršilnih stroškov – pravno sredstvo – neutemeljeno povzročeni stroški - omejitev teka zakonskih zamudnih obresti v izvršbi
Sodišče prve stopnje bi o stroških postopka moralo odločati po 6. odstavku 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju . Po navedenem zakonskem določilu je upnik dolžan dolžniku oziroma tretjemu na njegovo zahtevo povrniti le stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil, ne pa glede na uspeh dolžnikovih pravnih sredstev v postopku.