ZPP člen 270, 270/3. ZST-1 člen 1, 11, 11/5, 12, 12/2, 12/3.
pravica do pritožbe – sklep procesnega vodstva – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – poziv na dopolnitev vloge
Za primer, ko stranka, ki prosi za oprostitev plačila sodnih taks, tej zahtevi ne priloži z zakonom zahtevane izjave o premoženjskem stanju, ZST-1 določa, da sodišče ravna v skladu s pravili o nepopolnih vlogah. Ker tega ravnanja podrobneje ne ureja, je treba uporabiti relevantne določbe ZPP. Sklep, s katerim se stranko pozove na dopolnitev vloge, sodi v okvir priprav za glavno obravnavo in da je glede na tretji odstavek 270. člena ZPP, po katerem ni pritožbe zoper odločitve, sprejete med pripravami za glavno obravnavo in se nanašajo na vodstvo postopka, tudi pritožba zoper ta sklep izključena. Morebitne kršitve lahko prizadeta stranka uveljavlja v pritožbi zoper odločitev o stvari sami.
preužitkarska pogodba – aleatornost pogodbe – darilna pogodba – oblika pogodbe o prenosu nepremičnin – pisna oblika pogodbe o prenosu nepremičnin
Pogodbe, ki vsebujejo obveznost dosmrtnega preživljanja, so aleatorne, saj je negotovo, koliko časa bo preživljenec živel in tako potreben preživljanja. Zaradi aleatorne narave pogodbe je zato izključena vsaka možnost uporabe pravil o enakovrednosti nasprotnih izpolnitev, aleatornost je tako pomembna karakteristika pogodbe, da popolnoma izključuje kakršenkoli matematični izračun nasprotnih izpolnitev, saj bi bil sicer povsem izničen namen sklenitve takšnih pogodb.
Tudi v času pred uveljavitvijo OZ je bilo potrebno pogodbe glede nepremičnin sestaviti v pisni obliki.
predkupna pravica – kmetijsko zemljišče – objava ponudbe za prodajo – sprejem ponudbe – izpodbijanje kupoprodajne pogodbe – izpodbojni upravičenec – rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok
Prvi odstavek 512. člena OZ določa, da lahko predkupni upravičenec zahteva razveljavitev pogodbe v šestih mesecih, odkar je zvedel za prodajno pogodbo, s katero je bila prekršena njegova predkupna pravica. Ker je bil tožniku razlog izpodbojnosti znan že ob vložitvi tožbe, je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik podrejeni zahtevek, ki ga je vložil po letu in pol od seznanitve z razlogom izpodbojnosti, vložil prepozno. Zato je zavrnitev podrejenega zahtevka pravilna.
stroški postopka – sedež odvetnika – stroški prevoza odvetnika – plačilo računa za mobilni telefon – prekinitev naročniškega razmerja s strani mobilnega operaterja
Kot potrebni stroški se ne upoštevajo prevozi pooblaščenca, ki ima sedež v drugem kraju kot sodišče. Stranke imajo sicer pravico do odvetnika po svoji izbiri, vendar to še ne pomeni, da mora nasprotna stranka v postopku nositi breme stroškov, ki nastanejo, če si stranka za zastopanje izbere odvetnika v kraju zunaj območja sodišča, pri katerem teče postopek.
ZIZ člen 40, 40/6, 44, 44a, 44a/3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 33, 33/1.
prenehanje dela izvršitelja - prevzemnik zadev - upravičenost prevzemnika do povračila stroškov - predlog za določitev izvršitelja
Ker izvršitelj, prevzemnik zadev po razrešenem izvršitelju, ni pridobil upravičenja v predmetnem izvršilnem postopku opravljati neposredna dejanja izvršbe, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ni upravičen do povračila stroška. Določbe 1. odst. 33. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja ni mogoče razlagati v nasprotju z namenom ZIZ-E, ki izbiro izvršitelja prepušča izključno upniku.
odškodninska odgovornost delodajalca - kršitev pravic - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - škoda - nepremoženjska škoda - duševne bolečine
Tožnikove navedbe o tem, da je bil v času odreditve pripravljenosti na domu omejen v svojem družabnem in družinskem življenju, ne utemeljujejo obstoja duševnih bolečin kot pravno priznane oblike škode.
sodni depozit – predpostavke za dopustnost sodnega depozita –najemnina za stanovanje
Sodišče izroči položeno stvar upniku pod pogoji, ki jih je postavil dolžnik oziroma druga oseba, ki ima pravni interes za izpolnitev obveznosti. Dolžnik ima torej pravico določiti pogoje, pod katerimi lahko sodišče izroči položeno stvar, pri čemer nevarnost napačnega načina izpolnitve obveznosti bremeni dolžnika.
sklep o dedovanju – vsebina sklepa o dedovanju – vrednost zapuščine
Vrednosti zapuščine ni med obveznimi sestavinami sklepa o dedovanju. Ocena te vrednosti je namenjena ugotavljanju višine taksne obveznosti dedičev, zato je s pritožbo zoper sklep o dedovanju ni mogoče izpodbijati.
Tožena stranka, ki je organizirana v pravnoorganizacijski obliki ustanove, ne sodi med osebe, za katere se po določbi 1. in 2. točke 481 ZPP uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih. Zato iz tega razloga ni podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča po določbi 7. točke 32. člena ZPP.
URS člen 23, 23/2, 25. ZPP člen 19, 35, 270, 270/1, 270/1-12, 270/2, 433, 433/1, 435, 435/1. ZS člen 53, 53a, 53a/4, 53a/5, 54, 54/4. ZZK-1c člen 127, 127/2, 127/2-2, 157, 157/1.
funkcionalna pristojnost – strokovni sodelavec – pravno sredstvo - ugovor
Po mnenju pritožbenega sodišča je pravno sredstvo zoper sklep strokovnega sodelavca ugovor, ker o njem odloči sodnik sodišča prve stopnje (podobno kot je po prvem odstavku 435. člena ZPP dopusten ugovor zoper plačilni nalog, ki ga po prvem odstavku 433. člena ZPP izda strokovni sodelavec, ali kot je zoper sklep o vpisu, ki ga izda zemljiškoknjižni pomočnik, po prvem odstavku 157. člena Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju ZZK-1c dovoljen ugovor, o katerem po 2. točki drugega odstavka 127. člena ZZK-1c odloča zemljiškoknjižni sodnik, ipd.), kar ustreza tudi določbi 35. člena ZPP, da o pritožbi zoper odločitev okrajnega ali okrožnega sodišča odloča višje sodišče.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – predlog za prekinitev postopka – nevročitev predloga za prekinitev postopka
Ker sklep o prekinitvi, ki je bila izdan prav na podlagi predloga tožene stranke, lahko posega v pravico tožeče stranke do učinkovitega sodnega varstva (to je hitrega postopka, brez nepotrebnega odlašanja), bi ji sodišče ta predlog – preden je odločilo – moralo vročiti ter ji tako omogočiti, da se o njem izjavi. Ker je sodišče ravnalo drugače, je kršilo 5. člen ZPP, kar bi utegnilo vplivati na pravilnost izpodbijane odločitve.
Glede na to, da je tožnica lastnica nepremičnin v skupni vrednosti kar 925.968,00 EUR, pri čemer prejema pokojnino v Sloveniji, izplačila iz Hrvaške in dohodke iz kmetijske in gozdarske dejavnosti, se višina sodne takse ne izkaže kot nesorazmerna, s plačilom pa njeno socialno stanje - ob dejstvu, da ji je bilo plačilo sodne takse odloženo – ne bo ogroženo.
predhodna odredba – domneva nevarnosti – verodostojna listina – pojem fakture – izpisek iz poslovnih knjig – pravni standard – odškodninska obveznost
Verodostojne listine, ki jih našteva 23. člen ZIZ, izvirajo praviloma iz pravnoposlovnih razmerij, ki se vzpostavijo po volji strank, kar pa ne velja za odškodninsko obveznost. Izpisek iz poslovnih knjig, ki po navedbah tožeče stranke izvira iz odškodninske terjatve, zato ni verodostojna listina v smislu 23. člena ZIZ. Zato na njeni podlagi tudi ni mogoče utemeljenosti domnevane nevarnosti v smislu prve alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ.
OZ člen 239, 851, 851/1, 859. ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
špedicijska pogodba – plačilo carinskih dajatev – pravica do izjave – pravica do izvedbe dokazov – pavšalen dokazni predlog
Sodišče prve stopnje ni storilo kršitve pravice do izjave, ker je pravilna ocena, da je tožena stranka omenjeni dokaz predlagala le pavšalno - „po potrebi“.
V predmetni zadevi je pravno odločilno le to, da blago ni izpolnjevalo pogojev za uporabo nižje carinske dajatve. Strošek plačila carinske dajatve je potreben strošek, ki ga je špediter plačal za naročnika (toženo stranko). Ugovor tožene stranke, da je dodatni strošek carinskih dajatev povzročila tožeča stranka, ker ni ravnala s potrebno skrbnostjo, ni utemeljen. Tožena stranka bi morala pravilno odmerjeno carinsko dajatev plačati že ob uvozu blaga.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – JAVNI ZAVODI
VSL0069512
ZUstS člen 44. ZOR člen 214, 218. člen 7, 180, 180/1, 184, 184/3, 212.
neupravičena pridobitev – sprememba tožbe - učinki razveljavitve odločb Ustavnega sodišča – materialno procesno vodstvo – razpravno načelo – odškodninska odgovornost – financiranje javnih zavodov na področju kulture
Trditveno in dokazno breme z materialnim procesnim vodstvom ni nadomeščeno, temveč zgolj omiljeno. Namen tega instituta se izčrpa v preprečevanju sodbe presenečenja, zato se ne aktivira vselej, ko ena od strank svojemu bremenu (trditvenemu ali dokaznemu) ne zadosti, temveč predvsem tedaj, ko ta stranka glede na konkretne okoliščine primera ob zadostni skrbnosti opravičeno meni, da mu je zadostila. Nedopustno bi bilo, da bi sodišče stranki sugeriralo, naj postavi konkretne navedbe, s katerim bo ovrgla uspeh pri dokazovanju druge stranke.
Iz 44. člena ZustS izhaja, da se razveljavljeni zakon ne uporablja za razmerja, ki nastanejo po začetku učinkov razveljavitvene odločbe ustavnega sodišča. Prav tako pa se razveljavljeni zakon ne uporablja za razmerja, ki so nastala pred začetkom učinkovanja razveljavitve, če o takih razmerjih še ni bilo pravnomočno odločeno.
Do uveljavitve 27. člena ZFO-A bilo financiranje javnih zavodov na področju kulture obveznost države.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STEČAJNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0072400
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1. ZIZ člen 240, 264, 264/2. ZZK-1 člen 48, 48/2, 52, 52/3.
zavarovanje s predhodno odredbo – pravne posledice začetka stečajnega postopka – nastanek ločitvene pravice – predznamba zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini – vpis zastavne pravice v sodnem registru na poslovni delež dolžnika – pogojna zastavna pravica – opravičitev predznambe
S predhodno odredbo upnik pridobi samo pogojno zastavno pravico.
Ker z začetkom stečaja postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnil, se s tem uresniči razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena zastavna pravica. Z začetkom stečajnega postopka zastavna pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe, preneha. To pomeni, da ob začetku stečajnega postopka ločitvena pravica ne obstaja več.
ZPP člen 158, 158/1,163, 163/7, 188, 188/1, 188/2, 328. ZST-1 člen 36, 36/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 19.
pravdni stroški – umik tožbe – soglasje – domneva umika – pravica stranke do povračila izgubljenega dobička – pisna pomota
Tožena stranka je sicer trdila, da soglasja za umik tožbe ni dala, čemur višje sodišče po pregledu predmetnega spisa sledi, ni pa trdila, da bi umiku tožbe nasprotovala. To pomeni, da se tožena stranka o umiku tožbe ni izjavila, zato se skladno z drugim odstavkom 188. člena ZPP šteje, da je v umik tožbe privolila.
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku v 19. členu sicer določa pravico stranke do povračila izgubljenega dobička, vendar se slednji upošteva le pri procesnih dejanjih znotraj sodnega postopka.
ZZad člen 74, 75. ZLPP člen 10, 11, 15, 15/2, 17, 17/2. ZDen člen 88. SPZ člen 10.
denacionalizacija – zavarovanje pravice do vrnitve premoženja v naravi – začasna odredba po ZLPP in ZZad – stroški postopka
1. Tožniki, ki niso vedeli za nevpisani podatek, da je bila v relevantnem obdobju imetnica pravice uporabe P. p.o., ne morejo trpeti posledic iz drugega odstavka 15. člena ZLPP.
2. Pritožbeno razlogovanje, da bi morali tožniki zavarovati svoje premoženjske koristi v zvezi z vtoževano nepremičnino, kot je določeno v 74. členu ZZad, je po mnenju pritožbenega sodišča neutemeljeno.
3. Pogodba in aneks sta sklenjeni v nasprotju z določbo 88. člena Zakona o denacionalizaciji – Zden, zato sta nična.
4. Prepoved je bila sprejeta zaradi varovanja zahtevkov denacionalizacijskih upravičencev, zato je jasno, da ta prepoved ne bi imela nobenega smisla, če denacionalizacijski upravičenec, ki ima možnost, da se mu vrne premoženje v naravi, ne bi mogel doseči vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Zato v takih primerih dobra vera oseb, v katerih korist je bila vknjižena pridobitev lastninske pravice, ne izključuje izbrisne tožbe.
Ničnost pogodbe o odstopu poslovnega deleža ni pogoj za to, da bi bila podana protipravnost kot predpostavka odškodninske odgovornosti toženih strank, v konkretnem primeru pa je tožeča stranka zatrjevala in dokazovala, da ni šlo zgolj za nedopustnost nagiba, pač pa za nedopustno kavzo.