vdovska pokojnina - pogoji za pridobitev pravice - popolna nezmožnost za delo
Na podlagi splošnih navedb tožnice, za utemeljitev katerih ni predložila nobene medicinske dokumentacije ali kakšne druge listine, da je bila ob smrti moža (zavarovanca) popolnoma nezmožna za delo, ni mogoče šteti, da tožnica izpolnjuje ta zakonski pogoj (popolna nezmožnost za delo) za pridobitev pravice do vdovske pokojnine.
Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih člen 49.
sodni izvedenec - izvedenina
Glede na to, da sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu ni naložilo, da dodatno zbira dokumentacijo, iz pisnega izvedenskega mnenja (ali stroškovnika) pa tudi ni razvidno, katero dodatno dokumentacijo je izvedenec zbral in uporabil pri izdelavi mnenja, je pravilna odločitev, da sodni izvedenec ni upravičen do priglašenih stroškov za preučevanje dodatne dokumentacije.
ugovor zoper sklep o zavarovanju – izvršilni naslov - izvršba na nepremičnine - zastavna pravica na nepremičnini - nedopustnost izvršbe – stroški postopka
V sklepu o zavarovanju izvršilno sodišče v delu, v katerem odloča o stroških dejanj zavarovanja, odloča o materialnopravni pravici stranke - obstoju terjatve. Ta del sodnega odločbe - sklepa zato predstavlja izvršilni naslov.
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da je bil tožnik v spornem obdobju zmožen za delo, zgolj na podlagi ugotovitve, da je v tem obdobju opravljal svojo dejavnost. Za presojo delazmožnosti bi se moralo najprej opredeliti do tožnikovih delovnih obveznosti pri opravljanju svoje dejavnosti, zlasti glede hoje po ravnem, po stopnicah, stoje, vožnje. Nato bi moralo razčistiti, ali je bil tožnik po zaključku rehabilitacije voden pri osebnem zdravniku in na kakšen način, ali in kolikokrat je bil v spornem obdobju pri osebnem zdravniku, zakaj oziroma zaradi kakšnih težav in kakšno terapijo ali priporočila je tožnik dobil pri osebnem zdravniku.
izpraznitev in izročitev nepremičnine – osebni stečaj – obseg stečajne mase
Nedenarna terjatev na izpraznitev in izročitev stanovanja, ki je predmet prisilne izvršbe v tej zadevi, nima neposrednega vpliva na obseg stečajne mase. Posledično je pravilen zaključek, da stečajni postopek zoper dolžnico ne vpliva na tek tega izvršilnega postopka, kolikor se ta nanaša na omenjeno nedenarno terjatev.
ZP-1 člen 25, 25/2, 155, 155/1. ZPrCP člen 23, 23/4. ZVoz člen 50, 50/8.
odvzem predmetov – odvzem vozila tretjemu – jezik v postopku
Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) vožnjo brez veljavnega vozniškega dovoljenja (enako tudi vožnjo vozila v času izvrševanja prepovedi uporabe vozniškega dovoljenja) opredeljuje v četrtem odstavku 23. člena kot hujši prekršek, za katerega je predpisan zaseg motornega vozila ne glede na to ali je bil voznik zaradi prekrškov že pravnomočno kaznovan ali ne. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za odvzem motornega vozila tudi v primeru, da vozilo ne bi bilo pritožnikova last. Kot je ugotovilo, pomeni obdolženčeva vožnja z vozilom po avtocesti brez vozniškega dovoljenja dejanje, s katerim je ogrožena splošna varnost udeležencev v cestnem prometu.
ZP-1 člen 2. ZVCP-1 člen 25, 25/6, 130, 130/4-c, 234.
pravica do obrambe – milejši zakon – prometna nesreča
Glede na to, da povzročitev prometne nesreče s prekrškom ni več samostojen prekršek, za temeljni prekršek pa je v ZVCP-1 predpisana milejša sankcija, je v skladu z določbo 2. člena ZP-1 treba v obravnavani zadevi obdolžencu očitani prekršek pravilno pravno opredeliti kot prekršek po šestem odstavku 25. člena ZVCP-1 in ob takšni ugotovitvi, obdolžencu izreči sankcijo, ki je za takšen prekršek predpisana, to je 120,00 EUR.
socialni spor - rok za vložitev tožbe - molk organa - zahteva za izdajo odločbe
Ker v sodnem postopku ni bilo ugotovljeno, da je tožnik (potem ko tožena stranka o njegovi pritožbi ni odločila v dveh mesecih) podal novo zahtevo za izdajo upravnega akta niti da je od podaje te zahteve do vložitve tožbe minilo 7 dni, niso izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe, kot so določeni za primer molka organa.
ZPIZ-1 člen 8, 115, 116. ZZZDR člen 2, 50, 117, 118, 123.
družinska pokojnina - pogoji za pridobitev pravice - popolna nezmožnost za delo - dolžnost preživljanja - zunajzakonska skupnost
Tožnika, ki je živel v zunajzakonski skupnosti in ki je imel s partnerko tudi skupnega otroka, ni mogoče šteti za družinskega člana pokojnega zavarovanca (očeta), ki bi ga bil slednji dolžan preživljati in bi ga tudi preživljal do svoje smrti (tožnika je bila dolžna preživljati njegova zunajzakonska partnerica). Iz tega razloga tožnik ob očetovi smrti ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do družinske pokojnine, četudi je že pred smrtjo postal popolnoma nezmožen za delo.
ZP-1 člen 155, 155/8. ZVoz 50, 50/8, 58, 58/1. ZVCP-1 člen 148, 148/1.
bistvena kršitev določb postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – stroški hrambe zaseženega vozila
Trajanje izrečene sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je časovno omejeno, čemur sledi logična razlaga, da je bil namen zakonodajalca strožje sankcionirati kršitelja, ki bi bil udeležen v cestnem prometu kot voznik motornega vozila kljub izrečeni sankciji v času, ko vozniškega dovoljenja ne more pridobiti. Glede na navedeno, je sodišče prve stopnje povsem pravilno uporabilo določbe 50. člena ZVoz in glede na pretečeni čas po katerem bi smel obdolženi ponovno opraviti vozniški izpit, pravilno presodilo, da je obdolženec, ki je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja ustrezne kategorije motornih vozil, odgovoren za prekršek po določbi osmega odstavka 50. člena ZVoz in ne po določbi enajstega odstavka 50. člena ZVoz.
STATUSNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069515
ZZelP člen 11a, 11b. ZPSPP člen 28, 28-1.
ugovor aktivne legitimacije – gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo - pravno nasledstvo – sprememba najemodajalca – retroaktivnost
Ob ugotovitvi, da je tožeča stranka (v času odpovedi in vložitvi tožbe) upravljavec železniške infrastrukture, med drugim tudi spornega poslovnega prostora ter nadaljnji ugotovitvi, da v upravljanje s premoženjem po ZZelP sodi tudi sklepanje pravnih poslov, povezanih z gospodarjenjem z javno železniško infrastrukturo in postajnimi poslopji, v primeru in obsegu, ko ti ne služijo ali niso nujni za izvajanje njihovega osnovnega namena ter upravljanje z železniškimi postajnimi poslopji, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugovor aktivne legitimacije zavrnilo, pravilna.
ZPIZ-1 člen 249. ZUP člen 129, 124/1, 129/1-4, 225.
pokojninska osnova - ponovna odmera - plače, izplačane v obliki vrednostnih papirjev - zavrženje zahteve
Tožena stranka v osnovo za odmero pokojnine ni vštela zneskov, ki jih je tožnica prejela v obliki vrednostih papirjev. Odločba o odmeri pokojnine je postala dokončna in pravnomočna. Naknadno je tožnica pri toženi stranki vložila zahtevo za ponovno odmero pokojnine. To zahtevo je tožena stranka ob sklicevanju na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP utemeljeno zavrgla, saj je bilo o zadevi dokončno in pravnomočno odločeno.
ZZZPB člen 17, 17/2, 70, 70/1, 70/1-9. Pravilnik o merilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti člen 5, 6, 7.
brezposelna oseba - izbris iz evidence brezposelnih oseb - izostanek s svetovalnega razgovora
Ker tožnik tožene stranke ni obvestil o zdravstvenih težavah, ki naj bi bile vzrok za izostanek s svetovalnega razgovora, je bil podan zakonit razlog za izbris iz evidence brezposelnih oseb.
Ker je bilo o tožnikovi pravici do starostne pokojnine že dokončno in pravnomočno odločeno, je tožena stranka njegovo zahtevo za ponovno odmero pokojnine z upoštevanjem na novo javljenih podatkov o plačah (iz naslova izplačanih obveznic podjetja v letu 1992) utemeljeno zavrgla na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
ugotovitev vrednosti nepremičnin – cenitveno poročilo – predlog za določitev novega sodnega izvedenca
Dolžnik ob hkratnem neizpodbijanju dejstva, da so se tržne razmere na nepremičninskem področju od leta 2007, ko je bilo izdelano cenitveno poročilo, ki ga je predložil dolžnik, pa do leta 2011, ko je bilo v tem izvršilnem postopku izdelano cenitveno poročilo, bistveno spremenile, ne more izpodbiti materialnopravnih zaključkov sodišča prve stopnje zgolj z lastno oceno vrednosti nepremičnin in sklicevanjem na cenitveno poročilo sodnega cenilca iz leta 2007.
ZP-1 člen 105, 105/2, 106, 133, 136, 136/5, 157, 157/3. ZVCP-1 člen 131, 131/3, 234. ZPrCP 106, 106/2.
povzročitev prometne nesreče – dokazni predlog – dokazna ocena – nova dejstva in dokazi
Glede očitka, da bi moralo sodišče upoštevati 133. člen ZP-1 in po uradni dolžnosti naročiti še preiskavo krvi, pritožbeno sodišče pripominja, da je bil prekrškovni organ kot predlagatelj postopka o prekršku že ob vložitvi obdolžilnega predloga seznanjen tako z rezultatom zdravniškega pregleda kot z obsegom in rezultatom toksikološke preiskave, pa dokaznega predloga, da se toksikološka preiskava dopolni, vse do izdaje sodbe sodišča prve stopnje ni podal. Tudi za prekrškovni organ kot eno od strank v postopku o prekršku namreč velja določba 157. člena ZP-1, da mora pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja verjetno izkazati, da dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji.
Ker je predpogodba obremenjena s pravnimi napakami, je tožeča stranka upravičena do odstopa od sklenitve glavne prodajne pogodbe in do zahtevka na vrnitev dvojne are.
Ker toženec ni sporočil sprememb (samozaposlitev, prijava na zavodu RS za zaposlovanje), kot je bilo določeno v odločbi o priznanju pravice do otroškega dodatka, je ravnal nepošteno (in v določenem obdobju prejemal zneske dodatka, za katere ni bil upravičen). Od neupravičeno pridobljenih zneskov je dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti in sicer od dneva pridobitve posameznega zneska otroškega dodatka do plačila.
podjemna pogodba – odstop terjatve v izterjavo - terjatev podjemnika do naročnika
Odstop terjatve v izterjavo predstavlja posebno obliko cesije po določbi drugega odstavka 425. člena OZ. Gre za dogovor med strankama obligacijskega razmerja, ki se v izpolnitveni fazi dogovorita, da bo dolžnik namesto prvotne izpolnitve upniku cediral svojo terjatev, iz katere naj se ta poplača. Na podlagi tako sklenjene cesije nastopijo vsi njeni učinki, skupaj s spremembo pripadnosti terjatve.
Bistven pogoj za priznanje pravice do subvencionirane najemnine je obstoj najemnega razmerja oz. sklenjena najemna pogodba. Ker tožnik tega pogoja ne izpolnjuje, je pravilna dokončna odločba toženca, s katero je bila tožnikova zahteva za subvencioniranje najemnine zavrnjena.