Ker je bilo o tožnikovi pravici do starostne pokojnine že dokončno in pravnomočno odločeno, je tožena stranka njegovo zahtevo za ponovno odmero pokojnine z upoštevanjem na novo javljenih podatkov o plačah (iz naslova izplačanih obveznic podjetja v letu 1992) utemeljeno zavrgla na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
ugotovitev vrednosti nepremičnin – cenitveno poročilo – predlog za določitev novega sodnega izvedenca
Dolžnik ob hkratnem neizpodbijanju dejstva, da so se tržne razmere na nepremičninskem področju od leta 2007, ko je bilo izdelano cenitveno poročilo, ki ga je predložil dolžnik, pa do leta 2011, ko je bilo v tem izvršilnem postopku izdelano cenitveno poročilo, bistveno spremenile, ne more izpodbiti materialnopravnih zaključkov sodišča prve stopnje zgolj z lastno oceno vrednosti nepremičnin in sklicevanjem na cenitveno poročilo sodnega cenilca iz leta 2007.
ZZZPB člen 17, 17/2, 70, 70/1, 70/1-9. Pravilnik o merilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti člen 5, 6, 7.
brezposelna oseba - izbris iz evidence brezposelnih oseb - izostanek s svetovalnega razgovora
Ker tožnik tožene stranke ni obvestil o zdravstvenih težavah, ki naj bi bile vzrok za izostanek s svetovalnega razgovora, je bil podan zakonit razlog za izbris iz evidence brezposelnih oseb.
napotitev na pravdo – spor med solastniki – spor o velikosti solastninskih deležev
Pravilna je odločitev sodišča, da je prekinilo postopek zaradi razdelitve stvari v solastnini, ker je eden od solastnikov (nasprotni udeleženec) zatrjeval, da je solastnik večjega solastniškega deleža, kot pa je tisti, ki izhaja iz podatkov zemljiške knjige.
denarna kazen – žalitev sodišča v vlogi – kaznovanje stranke – predujem za stroške procesnih dejanj – sklep procesnega vodstva – dopustnost pritožbe zoper sklep procesnega vodstva - sklep o založitvi predujma za stroške tolmačenja
Toženec je očitno povsem nekritičen do svojega pisanja, saj z žalitvami in omalovaževanjem na račun tožnikovega pooblaščenca, sodišča in sodstva nasploh nadaljuje tudi v pritožbi. Izrečena denarna kazen zato po višini ni pretirana, ampak je povsem primerna teži in številu žalitev.
Po tretjem odstavku 270. člena ZPP zoper odločbe, ki jih sodišče izda med pripravami na glavno obravnavo in se nanašajo na vodstvo postopka, ni pritožbe. Med takšne odločbe spada tudi sklep o založitvi predujma za stroške tolmačenja.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSC0003116
ZIZ člen 5, 226, 226/1. ZZZDR člen 10, 10a, 10a/1. ZPP člen 25, 25/1.
stvarna pristojnost - postopek zavarovanja z začasno odredbo – stiki otroka s staršem
Za odločanje o predlogih za zavarovanje z začasnimi odredbami in za samo zavarovanje v primeru, da je začasna odredba predlagana še preden je uveden pravdni ali kakšen drug postopek, četudi se s predlagano začasno odredbo predlaga začasna prekinitev stikov med staršem in otrokom, je stvarno pristojno okrajno sodišče.
Tožnik je upravičen do utemeljeno priglašenih stroškov postopka, saj je tožbo umaknil, ko je tožena stranka izpolnila njegov zahtevek, tožbo pa je moral vložiti zaradi varstva svojih pravic, saj mu tožena stranka ni izdala sklepa, s katerim bi določila višino dodatka za čas, za katerega mu pripada dodatek zaradi povečanega obsega dela.
Sklep o oceni tožnikove delovne uspešnosti pri delu vodje montaže in demontaže žerjavov po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi je nezakonit, saj tožnik ni bil ocenjen na podlagi njegovega dela na delovnem mestu, ki je navedeno, ampak je bil (negativno) ocenjen zaradi neizpolnjevanja potnih nalogov za nazaj, kar mu je odredila tožena stranka.
Materialna škoda naj bi tožniku nastala zaradi opustitve tožene stranke, ki ni pravočasno izdala sklepa o razporeditvi na ustrezno delovno mesto po pravnomočnosti odločbe ZPIZ o ugotovljeni invalidnosti. Škoda je nastala najkasneje z zaključkom nezakonitega stanja, ko je bil tožnik s sklepom razporejen na ustrezno delovno mesto glede na njegovo preostalo delovno zmožnost. Ker je od tega dne dalje do vložitve tožbe že potekel objektivni zastaralni rok, tožbeni zahtevek zaradi zastaranja (ugovor tožene stranke) ni utemeljen. Pri tem niso bistvene navedbe tožnika, ki se nanašajo na začetek teka subjektivnega zastaralnega roka oziroma na to, kdaj je zvedel za škodo in povzročitelja.
prometna nezgoda - nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo kot posledico poškodb v prometni nesreči (tožnik je utrpel pretres možganov, zlom prsnice in nateg vratnih mišic, tožnica pa nateg vratnih mišic, udarnino prsnice in leve rame).
plača - prikrajšanje pri plači - dokazovanje - sodni izvedenec
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi izvedlo dokaz z določitvijo drugega sodnega izvedenca, saj v izvedenskem mnenju, ki ga je pridobilo, ni bilo pomanjkljivosti. Tožena stranka je sicer grajala izvedensko mnenje, vendar ni predlagala zaslišanja izvedenca (ki je bil prisoten na naroku za glavno obravnavo). S tem ni izkoristila možnosti, da bi od izvedenca terjala odgovore na svoja vprašanja, in njegovim ugotovitvam, ki jih je upoštevalo sodišče prve stopnje, v pritožbi ne more ugovarjati.
Viličar je po stališčih sodne prakse nevarna stvar.
V sodni praksi je bilo zavzeto stališče, da dvigovanje, prenašanje oziroma pretovarjanje velikih in težkih granitnih plošč z viličarja predstavlja nevarno dejavnost.
odpravljiva nesklepčnost tožbe – materialno procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje bi moralo tožnici najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo omogočiti, da svoje navedbe glede višine zahtevka popravi oziroma dopolni tako, da bodo ustrezale predmetu spora.
spor o pristojnosti – predlog za izdajo sklepa zoper delodajalca – izvršba na nepremičnino – izvršba na denarna sredstva – izključna krajevna pristojnost
Predlog proti dolžnikovemu dolžniku je vezan na vodenje postopka proti dolžniku, vendar pa ni mogoče prezreti zakonsko določene izključne krajevne pristojnosti sodišča, na območju katerega je nepremičnina, za odločitev o predlogu za izvršbo in za samo izvršbo.
opravičljiv razlog za preložitev naroka – pravočasna vloga - pravica do obravnavanja v postopku
Opravičljiv razlog za preložitev naroka je samo takšna bolezen, ki je nenadna in nepredvidljiva. V toženčevem primeru ta pogoj ni izpolnjen. Iz spisa je namreč razvidno, da ima toženec že dalj časa zdravstvene težave. Samo pravočasno opravičilo in zdravniško potrdilo nista zadoščala za preklic ali preložitev naroka.
Kdaj je vlogo dejansko prejela sodnica, ki je vodila obravnavo, je stvar notranje organizacije dela na sodišču in se toženca ne tiče. Ker je bila vloga oddana priporočeno po pošti dan pred narokom, je toženec lahko upravičeno pričakoval, da se bo sodišče z njeno vsebino pravočasno seznanilo in jo upoštevalo pri odločanju. Sklicevanje izpodbijane sodbe na četrti odstavek 286.a člena ZPP v zvezi s tem ni utemeljeno. Res mora stranka vloge, ki jih predloži brez poziva sodišča, poslati dovolj zgodaj, da jih je mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred narokom, tako da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ni potrebna preložitev naroka, vendar bi moral biti toženec na posledice zamude izrecno in vnaprej opozorjen
ZIZ člen 15. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 214, 214/1, 215, 215/3, 216.
prekinitev izvršbe – začetek postopka prisilne poravnave nad dolžnikom – nadaljevanje izvršbe – sklep o potrjeni prisilni poravnavi kot izvršilni naslov – utesnitev izvršbe
Nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi 216. člena ZFPPIPP je predvideno za primere, ko je bila zaradi začetka postopka prisilne poravnave prekinjena oprava izvršbe, zato je to določbo mogoče uporabiti, če so podani pogoji, da se dovoljena izvršba opravlja.
Na naroku, na katerem je sodišče prve stopnje zaključilo glavno obravnavo, pooblaščenka tožene stranke ni bila prisotna, je pa predhodno obvestila sodišče, da se naroka ne more udeležiti, zato je predlagala, da se glavna obravnava opravi v njeni nenavzočnosti. Hkrati je priglasila stroške za zastopanje, kar je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo in ji priznalo tiste stroške postopka, ki so bili potrebni.
Pri skrčenju tožbenega zahtevka postane stroškovni zahtevek glavni zahtevek, če se tožbeni zahtevek skrči na ta postranski zahtevek. V takšnem primeru bi sodišče o stroških odločalo kot o glavnem zahtevku. Moralo bi ugotoviti ali je zahtevek ob vložitvi tožbe bil utemeljen in ali je neutemeljenost (oziroma nemožnost izpolnitve) naknadno povzročila tožena stranka s svojim ravnanjem. V odvisnosti od teh ugotovitev, bi nato o stroških odločilo skladno s 154. členom (po načelu uspeha) ali 156. členom ZPP (po načelu krivde).
priposestvovanje - služnostna pravica – priposestvovanje služnostne pravice
Priposestvovalec je v dobri veri, če ne ve in ne more vedeti, da ni pridobil služnostne pravice, oziroma če služnost izvršuje misleč, da jo je pridobil na veljaven način. To pomeni, da mora imeti priposestvovalec ustrezen naslov za izvrševanje služnosti, pa se kasneje pokaže, da je naslov pomanjkljiv ali