invalidnost - invalid I. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - invalidska pokojnina - dokazovanje - sodni izvedenec - mnenje invalidske komisije
Ker pri tožniku niti ortopedske niti psihične težave niso izražene v takšni meri, da bi prišlo do popolne izgube delazmožnosti za organizirano pridobitno delo, njegova zahteva za uvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine ni utemeljena.
izpraznitev in izročitev nepremičnine – osebni stečaj – obseg stečajne mase
Nedenarna terjatev na izpraznitev in izročitev stanovanja, ki je predmet prisilne izvršbe v tej zadevi, nima neposrednega vpliva na obseg stečajne mase. Posledično je pravilen zaključek, da stečajni postopek zoper dolžnico ne vpliva na tek tega izvršilnega postopka, kolikor se ta nanaša na omenjeno nedenarno terjatev.
ZPIZ-1 člen 249. ZUP člen 129, 124/1, 129/1-4, 225.
pokojninska osnova - ponovna odmera - plače, izplačane v obliki vrednostnih papirjev - zavrženje zahteve
Tožena stranka v osnovo za odmero pokojnine ni vštela zneskov, ki jih je tožnica prejela v obliki vrednostih papirjev. Odločba o odmeri pokojnine je postala dokončna in pravnomočna. Naknadno je tožnica pri toženi stranki vložila zahtevo za ponovno odmero pokojnine. To zahtevo je tožena stranka ob sklicevanju na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP utemeljeno zavrgla, saj je bilo o zadevi dokončno in pravnomočno odločeno.
denarna kazen – žalitev sodišča v vlogi – kaznovanje stranke – predujem za stroške procesnih dejanj – sklep procesnega vodstva – dopustnost pritožbe zoper sklep procesnega vodstva - sklep o založitvi predujma za stroške tolmačenja
Toženec je očitno povsem nekritičen do svojega pisanja, saj z žalitvami in omalovaževanjem na račun tožnikovega pooblaščenca, sodišča in sodstva nasploh nadaljuje tudi v pritožbi. Izrečena denarna kazen zato po višini ni pretirana, ampak je povsem primerna teži in številu žalitev.
Po tretjem odstavku 270. člena ZPP zoper odločbe, ki jih sodišče izda med pripravami na glavno obravnavo in se nanašajo na vodstvo postopka, ni pritožbe. Med takšne odločbe spada tudi sklep o založitvi predujma za stroške tolmačenja.
plača - prikrajšanje pri plači - dokazovanje - sodni izvedenec
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi izvedlo dokaz z določitvijo drugega sodnega izvedenca, saj v izvedenskem mnenju, ki ga je pridobilo, ni bilo pomanjkljivosti. Tožena stranka je sicer grajala izvedensko mnenje, vendar ni predlagala zaslišanja izvedenca (ki je bil prisoten na naroku za glavno obravnavo). S tem ni izkoristila možnosti, da bi od izvedenca terjala odgovore na svoja vprašanja, in njegovim ugotovitvam, ki jih je upoštevalo sodišče prve stopnje, v pritožbi ne more ugovarjati.
Raztrganina z defektom kožnega pokrova na kazalcu, raztrganina sredinca desnice, rana na hrbtni strani prstanca desnice – hude telesne bolečine dve do tri ure, srednje hude pet tednov, zmerne štiri tedne, zmerno občasne tudi v bodoče, priznana odškodnina za telesne bolečine 6.000,00 EUR, za strah 1.000,00 EUR, za ZŽA 6.000,00 EUR, za skaženost 2.500,00 EUR, skupaj 14.500,00 EUR oziroma 14,7 povprečnih plač.
konkurenčna klavzula - nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule
Tožeča stranka je že v času, ko je bila zaposlena pri toženi stranki, opravljala konkurenčno dejavnost in je tudi po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki z enakim delom nadaljevala pri novem delodajalcu (pri konkurenčni družbi, katere soustanovitelj je bila). Ker ni spoštovala zaveze iz konkurenčne klavzule, ni upravičena do odškodnine zaradi zmanjšanja možnosti pridobivanja prihodka, kot je bila dogovorjena v individualni pogodbi o zaposlitvi (za spoštovanje konkurenčne klavzule).
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSC0003116
ZIZ člen 5, 226, 226/1. ZZZDR člen 10, 10a, 10a/1. ZPP člen 25, 25/1.
stvarna pristojnost - postopek zavarovanja z začasno odredbo – stiki otroka s staršem
Za odločanje o predlogih za zavarovanje z začasnimi odredbami in za samo zavarovanje v primeru, da je začasna odredba predlagana še preden je uveden pravdni ali kakšen drug postopek, četudi se s predlagano začasno odredbo predlaga začasna prekinitev stikov med staršem in otrokom, je stvarno pristojno okrajno sodišče.
napotitev na pravdo – spor med solastniki – spor o velikosti solastninskih deležev
Pravilna je odločitev sodišča, da je prekinilo postopek zaradi razdelitve stvari v solastnini, ker je eden od solastnikov (nasprotni udeleženec) zatrjeval, da je solastnik večjega solastniškega deleža, kot pa je tisti, ki izhaja iz podatkov zemljiške knjige.
opravičljiv razlog za preložitev naroka – pravočasna vloga - pravica do obravnavanja v postopku
Opravičljiv razlog za preložitev naroka je samo takšna bolezen, ki je nenadna in nepredvidljiva. V toženčevem primeru ta pogoj ni izpolnjen. Iz spisa je namreč razvidno, da ima toženec že dalj časa zdravstvene težave. Samo pravočasno opravičilo in zdravniško potrdilo nista zadoščala za preklic ali preložitev naroka.
Kdaj je vlogo dejansko prejela sodnica, ki je vodila obravnavo, je stvar notranje organizacije dela na sodišču in se toženca ne tiče. Ker je bila vloga oddana priporočeno po pošti dan pred narokom, je toženec lahko upravičeno pričakoval, da se bo sodišče z njeno vsebino pravočasno seznanilo in jo upoštevalo pri odločanju. Sklicevanje izpodbijane sodbe na četrti odstavek 286.a člena ZPP v zvezi s tem ni utemeljeno. Res mora stranka vloge, ki jih predloži brez poziva sodišča, poslati dovolj zgodaj, da jih je mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred narokom, tako da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ni potrebna preložitev naroka, vendar bi moral biti toženec na posledice zamude izrecno in vnaprej opozorjen
Pri skrčenju tožbenega zahtevka postane stroškovni zahtevek glavni zahtevek, če se tožbeni zahtevek skrči na ta postranski zahtevek. V takšnem primeru bi sodišče o stroških odločalo kot o glavnem zahtevku. Moralo bi ugotoviti ali je zahtevek ob vložitvi tožbe bil utemeljen in ali je neutemeljenost (oziroma nemožnost izpolnitve) naknadno povzročila tožena stranka s svojim ravnanjem. V odvisnosti od teh ugotovitev, bi nato o stroških odločilo skladno s 154. členom (po načelu uspeha) ali 156. členom ZPP (po načelu krivde).
nevestno delo v službi – pooblaščenec uradne osebe - zavod za prestajanje kazni zapora – načrt varovanja zavoda – varnost ljudi in njihovega premoženja
Javno dobrino v smislu določbe 325. člena KZ-1 predstavlja tudi varnost ljudi in njihovega premoženja.
Pojem varnosti ljudi in njihovega premoženja ni omejen na teritorij posamezne države.
Ob dejstvu, da tožeča stranka ni za verjetno izkazala nobene materialnopravne podlage za dajatveni zahtevek zoper prvo toženo stranko, ni pomembno, da se sodišče prve stopnje ni posebej opredeljevalo glede utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe v povezavi z ugotovitvenim delom tožbenega zahtevka (kjer tožeča stranka zahteva ugotovitev, da prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin parc. št. 750/1 in 106/1.S k.o. X nima pravnega učinka proti tožeči stranki), ki sam ne more biti predmet zavarovanja z začasno odredbo.
pobot zadržanega dela kupnine in prisojenega znižanja kupnine - jamčevanje za stvarne napake
Pobot zaradi stvarnih napak prisojenega znižanja kupnine z zadržanim delom kupnine je mogoč brez posebej uveljavljanega in definiranega pobotnega ugovora, ker obe terjatvi izvirata iz istega pravnega razmerja in je zadržanje kupnine zgolj ena od okoliščin obravnavnega pravnega razmerja.
nepremoženjska škoda – škoda povzročena s kaznivim dejanjem – zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem
V primeru obsodilne sodbe v kazenskem postopku se zastaranje pretrga in začne ponovno teči s pravnomočnostjo kazenske sodbe.
Zgolj v primeru, da se kazenski postopek, v katerem je oškodovanec priglasil premoženjskopravni zahtevek in bil napoten na pravdo, ne konča z obsodilno sodbo, temveč z oprostilno ali zavrnilno sodbo oziroma s sklepom o ustavitvi postopka, pa zastaranje ne začne teči znova, temveč je šteti, da je bilo zastaranje pretrgano z uveljavitvijo odškodninskega zahtevka, vendar zgolj ob pogoju vložitve tožbe v treh mesecih od dneva pravnomočnosti kazenske sodbe oziroma sklepa o ustavitvi postopka.
odpravnina - individualna pogodba o zaposlitvi - aneks k pogodbi o zaposlitvi - pooblastilo za sklenitev
Ker je tožena stranka uspela z zahtevkom po nasprotni tožbi, tako da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je podpisani aneks k pogodbi o zaposlitvi (ker ga je podpisala oseba, ki za to ni imela pooblastila) neobstoječ, je tožbeni zahtevek po tožbi, da se tožnici izplača odpravnina, kot je bila dogovorjena s tem aneksom, neutemeljen.
izvršba na podlagi verodostojne listine – sprememba tožbe v postopku po ugovoru zoper sklep o izvršbi – poroštvena zaveza – porokov poziv upniku, da terja plačilo od dolžnika
Ni razloga, da bi tožeči stranki odrekli pravico do spremembe tožbe v postopku, v katerem sodišče odloča o veljavnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Takšno procesno dejanje tožeče stranke lahko pripelje do odločitve sodišča, s katero bo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sicer razveljavilo (če se izkaže, da sklep o izvršbi ni bil utemeljeno izdan), kljub temu pa bo zahtevku tožeče stranke v primeru njegove utemeljenosti po drugi podlagi ugodilo (zahtevek je glede na identičnost tožbenega predloga v obravnavanem primeru podan v predlogu za izvršbo).
Tožnik je upravičen do utemeljeno priglašenih stroškov postopka, saj je tožbo umaknil, ko je tožena stranka izpolnila njegov zahtevek, tožbo pa je moral vložiti zaradi varstva svojih pravic, saj mu tožena stranka ni izdala sklepa, s katerim bi določila višino dodatka za čas, za katerega mu pripada dodatek zaradi povečanega obsega dela.