ZPIZ-1 člen 249. ZUP člen 129, 124/1, 129/1-4, 225.
pokojninska osnova - ponovna odmera - plače, izplačane v obliki vrednostnih papirjev - zavrženje zahteve
Tožena stranka v osnovo za odmero pokojnine ni vštela zneskov, ki jih je tožnica prejela v obliki vrednostih papirjev. Odločba o odmeri pokojnine je postala dokončna in pravnomočna. Naknadno je tožnica pri toženi stranki vložila zahtevo za ponovno odmero pokojnine. To zahtevo je tožena stranka ob sklicevanju na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP utemeljeno zavrgla, saj je bilo o zadevi dokončno in pravnomočno odločeno.
Ker je predpogodba obremenjena s pravnimi napakami, je tožeča stranka upravičena do odstopa od sklenitve glavne prodajne pogodbe in do zahtevka na vrnitev dvojne are.
vdovska pokojnina - pogoji za pridobitev pravice - popolna nezmožnost za delo
Na podlagi splošnih navedb tožnice, za utemeljitev katerih ni predložila nobene medicinske dokumentacije ali kakšne druge listine, da je bila ob smrti moža (zavarovanca) popolnoma nezmožna za delo, ni mogoče šteti, da tožnica izpolnjuje ta zakonski pogoj (popolna nezmožnost za delo) za pridobitev pravice do vdovske pokojnine.
ZIZ člen 15. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 214, 214/1, 215, 215/3, 216.
prekinitev izvršbe – začetek postopka prisilne poravnave nad dolžnikom – nadaljevanje izvršbe – sklep o potrjeni prisilni poravnavi kot izvršilni naslov – utesnitev izvršbe
Nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi 216. člena ZFPPIPP je predvideno za primere, ko je bila zaradi začetka postopka prisilne poravnave prekinjena oprava izvršbe, zato je to določbo mogoče uporabiti, če so podani pogoji, da se dovoljena izvršba opravlja.
Tožnici so bile poškodbe prizadejane z nožem v kletnih prostorih stanovanjskega bloka, tako da na pomoč soljudi v času storitve ni mogla računati. Zaradi silovitosti napada se je nedvomno znašla v smrtni nevarnosti in je prestala intenziven strah za svoje življenje (smrtni strah).
Na naroku, na katerem je sodišče prve stopnje zaključilo glavno obravnavo, pooblaščenka tožene stranke ni bila prisotna, je pa predhodno obvestila sodišče, da se naroka ne more udeležiti, zato je predlagala, da se glavna obravnava opravi v njeni nenavzočnosti. Hkrati je priglasila stroške za zastopanje, kar je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo in ji priznalo tiste stroške postopka, ki so bili potrebni.
Raztrganina z defektom kožnega pokrova na kazalcu, raztrganina sredinca desnice, rana na hrbtni strani prstanca desnice – hude telesne bolečine dve do tri ure, srednje hude pet tednov, zmerne štiri tedne, zmerno občasne tudi v bodoče, priznana odškodnina za telesne bolečine 6.000,00 EUR, za strah 1.000,00 EUR, za ZŽA 6.000,00 EUR, za skaženost 2.500,00 EUR, skupaj 14.500,00 EUR oziroma 14,7 povprečnih plač.
smrt dediča pred koncem zapuščinskega postopka – dedna transimisija – pravica do nujnega dednega deleža – jamčevanje za neporavnane obveznosti - vezanost na pravnomočen sklep
Prva in druga toženka bi lahko dedovali po J. G. ml. samo na podlagi t. i. dedne transmisije, saj drugega aktivnega premoženja (razen dedne pravice po svojem očetu – J. G. st.) slednji ni imel. J. G. ml. je namreč sodil v krog zakonitih dedičev po J. G. st., ker pa je sam umrl pred koncem zapuščinskega postopka po svojem očetu, je njegova dedna pravica (sestavni del te je tudi možnost uveljavljanja nujnega dednega deleža – 25. člen ZD) prešla na njegove dediče, toženke v tej pravdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0061713
OZ člen 131, 179.
zamudna sodba – priznanje dejanskih trditev - utemeljenost zahtevka – uporaba materialnega prava – pravična denarna odškodnina
Funkcija pravične denarne odškodnine za pretrpljeno nepremoženjsko škodo ni v reparaciji prizadetosti v oškodovančevi osebni sferi, ampak v tem, da oškodovancu zbudi občutek moralnega zadoščenja, pri čemer je pri odmeri potrebno paziti tudi na objektivno pogojenost višine odškodnine, to je pomen prizadete dobrine ter na to, da konkretni znesek pravične denarne odškodnine ustreza družbenemu vrednotenju.
Čeprav je palec res del telesa, ki se vsakodnevno uporablja, pa ne spada med vitalne dele telesa.
napotitev na pravdo – spor med solastniki – spor o velikosti solastninskih deležev
Pravilna je odločitev sodišča, da je prekinilo postopek zaradi razdelitve stvari v solastnini, ker je eden od solastnikov (nasprotni udeleženec) zatrjeval, da je solastnik večjega solastniškega deleža, kot pa je tisti, ki izhaja iz podatkov zemljiške knjige.
odpravnina - individualna pogodba o zaposlitvi - aneks k pogodbi o zaposlitvi - pooblastilo za sklenitev
Ker je tožena stranka uspela z zahtevkom po nasprotni tožbi, tako da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je podpisani aneks k pogodbi o zaposlitvi (ker ga je podpisala oseba, ki za to ni imela pooblastila) neobstoječ, je tožbeni zahtevek po tožbi, da se tožnici izplača odpravnina, kot je bila dogovorjena s tem aneksom, neutemeljen.
izvršba na podlagi verodostojne listine – sprememba tožbe v postopku po ugovoru zoper sklep o izvršbi – poroštvena zaveza – porokov poziv upniku, da terja plačilo od dolžnika
Ni razloga, da bi tožeči stranki odrekli pravico do spremembe tožbe v postopku, v katerem sodišče odloča o veljavnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Takšno procesno dejanje tožeče stranke lahko pripelje do odločitve sodišča, s katero bo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sicer razveljavilo (če se izkaže, da sklep o izvršbi ni bil utemeljeno izdan), kljub temu pa bo zahtevku tožeče stranke v primeru njegove utemeljenosti po drugi podlagi ugodilo (zahtevek je glede na identičnost tožbenega predloga v obravnavanem primeru podan v predlogu za izvršbo).
pravica do pietete umrlih - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic
Kršitev pravice do pietete umrlih je potrebno presojati tako z vidika objektivne spornosti, neprimernosti in žaljivosti dogodka, kakor tudi na podlagi posameznikovega videnja, doživljanja oziroma njegovega subjektivnega odnosa do dogodka.
darilna pogodba – navidezna pogodba – zloraba pravic - sporazum – določljiv predmet – delna ničnost – prekinitev postopka
Navidezna pogodba po prvem odstavku 50. člena OZ nima pravnega učinka. Toženec se zato ne more upirati svoji pasivni legitimaciji v tej pravdi.
Brez dvoma je predmet obveznosti določljiv, zato ni razlogov za ničnost takšnega dogovora, upoštevaje drugi odstavek 34. člena OZ. Končno je bil navedeni sporazum že pretežno izpolnjen, zato tudi iz tega razloga njegove ničnosti po drugem odstavku 90. člena OZ ne bi bilo mogoče uveljavljati.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSC0003116
ZIZ člen 5, 226, 226/1. ZZZDR člen 10, 10a, 10a/1. ZPP člen 25, 25/1.
stvarna pristojnost - postopek zavarovanja z začasno odredbo – stiki otroka s staršem
Za odločanje o predlogih za zavarovanje z začasnimi odredbami in za samo zavarovanje v primeru, da je začasna odredba predlagana še preden je uveden pravdni ali kakšen drug postopek, četudi se s predlagano začasno odredbo predlaga začasna prekinitev stikov med staršem in otrokom, je stvarno pristojno okrajno sodišče.