zamudna sodba - vrnitev štipendije - poravnava - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zamudna sodba, s katero je bilo tožencu naloženo, da plača obveznosti iz sklenjene poravnave s tožečo stranko, se ne more izpodbijati iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pritožbeno sodišče navedb v pritožbi, da je toženec izpolnil svoje obveznosti iz poravnave, ne more upoštevati.
ZPIZ-1 člen 8, 115, 116. ZZZDR člen 2, 50, 117, 118, 123.
družinska pokojnina - pogoji za pridobitev pravice - popolna nezmožnost za delo - dolžnost preživljanja - zunajzakonska skupnost
Tožnika, ki je živel v zunajzakonski skupnosti in ki je imel s partnerko tudi skupnega otroka, ni mogoče šteti za družinskega člana pokojnega zavarovanca (očeta), ki bi ga bil slednji dolžan preživljati in bi ga tudi preživljal do svoje smrti (tožnika je bila dolžna preživljati njegova zunajzakonska partnerica). Iz tega razloga tožnik ob očetovi smrti ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do družinske pokojnine, četudi je že pred smrtjo postal popolnoma nezmožen za delo.
ZZZPB člen 17, 17/2, 70, 70/1, 70/1-9. Pravilnik o merilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti člen 5, 6, 7.
brezposelna oseba - izbris iz evidence brezposelnih oseb - izostanek s svetovalnega razgovora
Ker tožnik tožene stranke ni obvestil o zdravstvenih težavah, ki naj bi bile vzrok za izostanek s svetovalnega razgovora, je bil podan zakonit razlog za izbris iz evidence brezposelnih oseb.
Tožnik je pridobil pravico zahtevati plačilo odškodnine za neizkoriščene proste dni (za neizrabljene dneve tedenskega počitka) šele po vrnitvi z misije, na kateri prostih dni ni mogel koristiti. Takrat je tudi začelo teči zastaranje njegove terjatve iz tega naslova.
spor o pristojnosti – predlog za izdajo sklepa zoper delodajalca – izvršba na nepremičnino – izvršba na denarna sredstva – izključna krajevna pristojnost
Predlog proti dolžnikovemu dolžniku je vezan na vodenje postopka proti dolžniku, vendar pa ni mogoče prezreti zakonsko določene izključne krajevne pristojnosti sodišča, na območju katerega je nepremičnina, za odločitev o predlogu za izvršbo in za samo izvršbo.
plača - prikrajšanje pri plači - dokazovanje - sodni izvedenec
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi izvedlo dokaz z določitvijo drugega sodnega izvedenca, saj v izvedenskem mnenju, ki ga je pridobilo, ni bilo pomanjkljivosti. Tožena stranka je sicer grajala izvedensko mnenje, vendar ni predlagala zaslišanja izvedenca (ki je bil prisoten na naroku za glavno obravnavo). S tem ni izkoristila možnosti, da bi od izvedenca terjala odgovore na svoja vprašanja, in njegovim ugotovitvam, ki jih je upoštevalo sodišče prve stopnje, v pritožbi ne more ugovarjati.
OZ člen 165, 174, 174/1, 174/2, 299, 299/1, 378, 378/1. ZZVZZ člen 86, 91. ZPP člen 8.
plačilo stroškov zdravljenja iz zdravstvenega zavarovanja – povrnitev škode zavoda za zdravstveno zavarovanje od zavarovalnice – zakonske zamudne obresti od premoženjske škode – čista denarna terjatev – renta – nezmožnost za delo – prikrajšanje - bodoča škoda
Vprašanje, ali bi tožnica lahko izkoristila pravico do povračila stroškov iz naslova zdravstvenega zavarovanja, se ob pravilu, ki ga vsebuje 86. člen ZZVZZ, izkaže za nepomembno.
Oseba pred zaključkom šolanja ne more uspešno uveljaviti rente za izpad v dohodku, ki ga bo pridobila na podlagi pridobljene izobrazbe. Ko in če se bo tožničina delovna nezmožnost odrazila na premoženjskem področju, bo šele mogoče govoriti o škodi, katere povračilo bo lahko zahtevala v obliki denarne rente.
Viličar je po stališčih sodne prakse nevarna stvar.
V sodni praksi je bilo zavzeto stališče, da dvigovanje, prenašanje oziroma pretovarjanje velikih in težkih granitnih plošč z viličarja predstavlja nevarno dejavnost.
odpravljiva nesklepčnost tožbe – materialno procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje bi moralo tožnici najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo omogočiti, da svoje navedbe glede višine zahtevka popravi oziroma dopolni tako, da bodo ustrezale predmetu spora.
V motenjskem sporu ni pasivno legitimiran zgolj tisti, ki motilno dejanje neposredno izvrši, pač pa tudi tisti, ki dejanje odobri ali če je dejanje opravljeno v njegovo korist.
nepremoženjska škoda – škoda povzročena s kaznivim dejanjem – zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem
V primeru obsodilne sodbe v kazenskem postopku se zastaranje pretrga in začne ponovno teči s pravnomočnostjo kazenske sodbe.
Zgolj v primeru, da se kazenski postopek, v katerem je oškodovanec priglasil premoženjskopravni zahtevek in bil napoten na pravdo, ne konča z obsodilno sodbo, temveč z oprostilno ali zavrnilno sodbo oziroma s sklepom o ustavitvi postopka, pa zastaranje ne začne teči znova, temveč je šteti, da je bilo zastaranje pretrgano z uveljavitvijo odškodninskega zahtevka, vendar zgolj ob pogoju vložitve tožbe v treh mesecih od dneva pravnomočnosti kazenske sodbe oziroma sklepa o ustavitvi postopka.
Sklep o oceni tožnikove delovne uspešnosti pri delu vodje montaže in demontaže žerjavov po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi je nezakonit, saj tožnik ni bil ocenjen na podlagi njegovega dela na delovnem mestu, ki je navedeno, ampak je bil (negativno) ocenjen zaradi neizpolnjevanja potnih nalogov za nazaj, kar mu je odredila tožena stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0064199
ZPP člen 1, 318. ZDSS člen 5, 5/1. ZSS člen 1.
krajevna pristojnost – delegacija pristojnosti – stvarna pristojnost – individualen delovni spor – pogodba o sofinanciranju podiplomskega študija – zamudna sodba – sklicevanje pritožbe na prejšnje vloge
Pritožba je redno pravno sredstvo, ki ima glede na ostale vloge v postopku samostojno naravo. Pritožnik se v pritožbi zato ne more uspešno sklicevati na svoje navedbe, ki jih je podal v drugih vlogah, če teh navedb v pritožbi ni ponovno ustrezno konkretiziral.
ureditev stikov - otrokova korist - poletni stiki, ki odstopajo od običajnih stikov v sodni praksi
Ureditev stikov, po kateri je otrok med poletnimi počitnicami izmenično en teden pri enem in drug teden pri drugem staršu odstopa od običajnih stikov v sodni praksi. Takšna odločitev je zaradi stalnih selitev (najmanj 8 menjav) lahko z vidika otrokove koristi vprašljiva. Če se sodišče odloči za tak pristop, mora o koristnosti /škodljivosti tako določenih stikov o tem jasno vprašati izvedenko.
denarna kazen – žalitev sodišča v vlogi – kaznovanje stranke – predujem za stroške procesnih dejanj – sklep procesnega vodstva – dopustnost pritožbe zoper sklep procesnega vodstva - sklep o založitvi predujma za stroške tolmačenja
Toženec je očitno povsem nekritičen do svojega pisanja, saj z žalitvami in omalovaževanjem na račun tožnikovega pooblaščenca, sodišča in sodstva nasploh nadaljuje tudi v pritožbi. Izrečena denarna kazen zato po višini ni pretirana, ampak je povsem primerna teži in številu žalitev.
Po tretjem odstavku 270. člena ZPP zoper odločbe, ki jih sodišče izda med pripravami na glavno obravnavo in se nanašajo na vodstvo postopka, ni pritožbe. Med takšne odločbe spada tudi sklep o založitvi predujma za stroške tolmačenja.
plača - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - stroški prehrane - regres za letni dopust - izbris iz sodnega registra - aktivni družbenik
Tožnica, ki za svoje delo ni prejela plačila, v sporu utemeljeno vtožuje plačilo plač, sorazmernega dela regresa za letni dopust in povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela ter stroškov prehrane od tožene stranke (aktivne družbenice družbe, pri kateri je bila tožnica zaposlena, ki je bila družba z omejeno odgovornostjo izbrisana iz sodnega registra).
pobot zadržanega dela kupnine in prisojenega znižanja kupnine - jamčevanje za stvarne napake
Pobot zaradi stvarnih napak prisojenega znižanja kupnine z zadržanim delom kupnine je mogoč brez posebej uveljavljanega in definiranega pobotnega ugovora, ker obe terjatvi izvirata iz istega pravnega razmerja in je zadržanje kupnine zgolj ena od okoliščin obravnavnega pravnega razmerja.
Raztrganina z defektom kožnega pokrova na kazalcu, raztrganina sredinca desnice, rana na hrbtni strani prstanca desnice – hude telesne bolečine dve do tri ure, srednje hude pet tednov, zmerne štiri tedne, zmerno občasne tudi v bodoče, priznana odškodnina za telesne bolečine 6.000,00 EUR, za strah 1.000,00 EUR, za ZŽA 6.000,00 EUR, za skaženost 2.500,00 EUR, skupaj 14.500,00 EUR oziroma 14,7 povprečnih plač.
opravičljiv razlog za preložitev naroka – pravočasna vloga - pravica do obravnavanja v postopku
Opravičljiv razlog za preložitev naroka je samo takšna bolezen, ki je nenadna in nepredvidljiva. V toženčevem primeru ta pogoj ni izpolnjen. Iz spisa je namreč razvidno, da ima toženec že dalj časa zdravstvene težave. Samo pravočasno opravičilo in zdravniško potrdilo nista zadoščala za preklic ali preložitev naroka.
Kdaj je vlogo dejansko prejela sodnica, ki je vodila obravnavo, je stvar notranje organizacije dela na sodišču in se toženca ne tiče. Ker je bila vloga oddana priporočeno po pošti dan pred narokom, je toženec lahko upravičeno pričakoval, da se bo sodišče z njeno vsebino pravočasno seznanilo in jo upoštevalo pri odločanju. Sklicevanje izpodbijane sodbe na četrti odstavek 286.a člena ZPP v zvezi s tem ni utemeljeno. Res mora stranka vloge, ki jih predloži brez poziva sodišča, poslati dovolj zgodaj, da jih je mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred narokom, tako da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ni potrebna preložitev naroka, vendar bi moral biti toženec na posledice zamude izrecno in vnaprej opozorjen