redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - napotitev na delo v tujino - odpoklic - pravnomočnost
Predhodna sklepa tožene stranke, s katerima je tožnika odpoklicala iz Beograda v Ljubljano, sta bila nezakonita, kar je bilo pravnomočno ugotovljeno v sodnem postopku. Glede na takšno odločitev je tožnik v spornem obdobju (po nezakonitem odpoklicu) delo še vedno opravljal v Beogradu in mu tožena stranka ni mogla utemeljeno očitati, da ne prihaja na delo v Ljubljano. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, temelječa na tem očitku, ni utemeljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0061713
OZ člen 131, 179.
zamudna sodba – priznanje dejanskih trditev - utemeljenost zahtevka – uporaba materialnega prava – pravična denarna odškodnina
Funkcija pravične denarne odškodnine za pretrpljeno nepremoženjsko škodo ni v reparaciji prizadetosti v oškodovančevi osebni sferi, ampak v tem, da oškodovancu zbudi občutek moralnega zadoščenja, pri čemer je pri odmeri potrebno paziti tudi na objektivno pogojenost višine odškodnine, to je pomen prizadete dobrine ter na to, da konkretni znesek pravične denarne odškodnine ustreza družbenemu vrednotenju.
Čeprav je palec res del telesa, ki se vsakodnevno uporablja, pa ne spada med vitalne dele telesa.
opravičljiv razlog za preložitev naroka – pravočasna vloga - pravica do obravnavanja v postopku
Opravičljiv razlog za preložitev naroka je samo takšna bolezen, ki je nenadna in nepredvidljiva. V toženčevem primeru ta pogoj ni izpolnjen. Iz spisa je namreč razvidno, da ima toženec že dalj časa zdravstvene težave. Samo pravočasno opravičilo in zdravniško potrdilo nista zadoščala za preklic ali preložitev naroka.
Kdaj je vlogo dejansko prejela sodnica, ki je vodila obravnavo, je stvar notranje organizacije dela na sodišču in se toženca ne tiče. Ker je bila vloga oddana priporočeno po pošti dan pred narokom, je toženec lahko upravičeno pričakoval, da se bo sodišče z njeno vsebino pravočasno seznanilo in jo upoštevalo pri odločanju. Sklicevanje izpodbijane sodbe na četrti odstavek 286.a člena ZPP v zvezi s tem ni utemeljeno. Res mora stranka vloge, ki jih predloži brez poziva sodišča, poslati dovolj zgodaj, da jih je mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred narokom, tako da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ni potrebna preložitev naroka, vendar bi moral biti toženec na posledice zamude izrecno in vnaprej opozorjen
Predmetne nepremičnine so prešle iz družbene lastnine v klasično lastnino, torej iz sfere neznanega v sfero znanega lastništva, s trenutkom lastninskega preoblikovanja tožeče stranke, ko je njeno premoženje pridobilo znanega lastnika. Kljub takemu načinu pridobitve lastninske pravice pa tožeči stranki ne gre oporekati pridobitve lastninske pravice tudi po kriterijih priposestvovanja, če so ti izpolnjeni.
ZDR člen 31, 31/1, 32, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - ponareditev ali uničenje poslovnih listin - rok za podajo odpovedi - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je naklepno kršil delovne obveznosti, ko je kot uslužbenec bencinskega servisa zaradi uporabe svoje kartice ugodnosti izdajal račune (namesto na ime kupcev) na svoje ime. Zaradi takšnega ravnanja nadaljevanje delovnega razmerja med strankama ni bilo več mogoče (niti do izteka odpovednega roka) in je tožena stranka tožniku utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
odpravljiva nesklepčnost tožbe – materialno procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje bi moralo tožnici najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo omogočiti, da svoje navedbe glede višine zahtevka popravi oziroma dopolni tako, da bodo ustrezale predmetu spora.
Viličar je po stališčih sodne prakse nevarna stvar.
V sodni praksi je bilo zavzeto stališče, da dvigovanje, prenašanje oziroma pretovarjanje velikih in težkih granitnih plošč z viličarja predstavlja nevarno dejavnost.
Tožnik je upravičen do utemeljeno priglašenih stroškov postopka, saj je tožbo umaknil, ko je tožena stranka izpolnila njegov zahtevek, tožbo pa je moral vložiti zaradi varstva svojih pravic, saj mu tožena stranka ni izdala sklepa, s katerim bi določila višino dodatka za čas, za katerega mu pripada dodatek zaradi povečanega obsega dela.
Ob dejstvu, da tožeča stranka ni za verjetno izkazala nobene materialnopravne podlage za dajatveni zahtevek zoper prvo toženo stranko, ni pomembno, da se sodišče prve stopnje ni posebej opredeljevalo glede utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe v povezavi z ugotovitvenim delom tožbenega zahtevka (kjer tožeča stranka zahteva ugotovitev, da prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin parc. št. 750/1 in 106/1.S k.o. X nima pravnega učinka proti tožeči stranki), ki sam ne more biti predmet zavarovanja z začasno odredbo.
V motenjskem sporu ni pasivno legitimiran zgolj tisti, ki motilno dejanje neposredno izvrši, pač pa tudi tisti, ki dejanje odobri ali če je dejanje opravljeno v njegovo korist.
nevestno delo v službi – pooblaščenec uradne osebe - zavod za prestajanje kazni zapora – načrt varovanja zavoda – varnost ljudi in njihovega premoženja
Javno dobrino v smislu določbe 325. člena KZ-1 predstavlja tudi varnost ljudi in njihovega premoženja.
Pojem varnosti ljudi in njihovega premoženja ni omejen na teritorij posamezne države.
smrt dediča pred koncem zapuščinskega postopka – dedna transimisija – pravica do nujnega dednega deleža – jamčevanje za neporavnane obveznosti - vezanost na pravnomočen sklep
Prva in druga toženka bi lahko dedovali po J. G. ml. samo na podlagi t. i. dedne transmisije, saj drugega aktivnega premoženja (razen dedne pravice po svojem očetu – J. G. st.) slednji ni imel. J. G. ml. je namreč sodil v krog zakonitih dedičev po J. G. st., ker pa je sam umrl pred koncem zapuščinskega postopka po svojem očetu, je njegova dedna pravica (sestavni del te je tudi možnost uveljavljanja nujnega dednega deleža – 25. člen ZD) prešla na njegove dediče, toženke v tej pravdi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi
Ker sodišče prve stopnje ni zavzelo stališča o tem, ali je tožena stranka tožnici pravočasno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je preuranjeno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti te odpovedi, reintegracijo in reparacijo.
Materialna škoda naj bi tožniku nastala zaradi opustitve tožene stranke, ki ni pravočasno izdala sklepa o razporeditvi na ustrezno delovno mesto po pravnomočnosti odločbe ZPIZ o ugotovljeni invalidnosti. Škoda je nastala najkasneje z zaključkom nezakonitega stanja, ko je bil tožnik s sklepom razporejen na ustrezno delovno mesto glede na njegovo preostalo delovno zmožnost. Ker je od tega dne dalje do vložitve tožbe že potekel objektivni zastaralni rok, tožbeni zahtevek zaradi zastaranja (ugovor tožene stranke) ni utemeljen. Pri tem niso bistvene navedbe tožnika, ki se nanašajo na začetek teka subjektivnega zastaralnega roka oziroma na to, kdaj je zvedel za škodo in povzročitelja.
konkurenčna klavzula - nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule
Tožeča stranka je že v času, ko je bila zaposlena pri toženi stranki, opravljala konkurenčno dejavnost in je tudi po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki z enakim delom nadaljevala pri novem delodajalcu (pri konkurenčni družbi, katere soustanovitelj je bila). Ker ni spoštovala zaveze iz konkurenčne klavzule, ni upravičena do odškodnine zaradi zmanjšanja možnosti pridobivanja prihodka, kot je bila dogovorjena v individualni pogodbi o zaposlitvi (za spoštovanje konkurenčne klavzule).
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - pravni interes
Sodišče prve stopnje je tožnikovo tožbo zoper odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi (ki je bila podana zaradi izvršitve pravnomočne sodbe, ki je bila kasneje spremenjena, tako da je bil zahtevek za razveljavitev izredne odpovedi zavrnjen) utemeljeno zavrglo, saj je odpadla pravna korist tožnika za vodenje tega spora. Pravna korist je podana le, če se pravni položaj tožnika spremeni, če je zahtevku ugodeno. V konkretnem primeru se tožnikov pravni položaj ne bi z ničemer spremenil, saj je bilo v drugem sodnem postopku pravnomočno odločeno, da je tožniku pogodba o zaposlitvi že predhodno zakonito prenehala na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
odpravnina - individualna pogodba o zaposlitvi - aneks k pogodbi o zaposlitvi - pooblastilo za sklenitev
Ker je tožena stranka uspela z zahtevkom po nasprotni tožbi, tako da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je podpisani aneks k pogodbi o zaposlitvi (ker ga je podpisala oseba, ki za to ni imela pooblastila) neobstoječ, je tožbeni zahtevek po tožbi, da se tožnici izplača odpravnina, kot je bila dogovorjena s tem aneksom, neutemeljen.
denarna kazen – žalitev sodišča v vlogi – kaznovanje stranke – predujem za stroške procesnih dejanj – sklep procesnega vodstva – dopustnost pritožbe zoper sklep procesnega vodstva - sklep o založitvi predujma za stroške tolmačenja
Toženec je očitno povsem nekritičen do svojega pisanja, saj z žalitvami in omalovaževanjem na račun tožnikovega pooblaščenca, sodišča in sodstva nasploh nadaljuje tudi v pritožbi. Izrečena denarna kazen zato po višini ni pretirana, ampak je povsem primerna teži in številu žalitev.
Po tretjem odstavku 270. člena ZPP zoper odločbe, ki jih sodišče izda med pripravami na glavno obravnavo in se nanašajo na vodstvo postopka, ni pritožbe. Med takšne odločbe spada tudi sklep o založitvi predujma za stroške tolmačenja.
Tožnici so bile poškodbe prizadejane z nožem v kletnih prostorih stanovanjskega bloka, tako da na pomoč soljudi v času storitve ni mogla računati. Zaradi silovitosti napada se je nedvomno znašla v smrtni nevarnosti in je prestala intenziven strah za svoje življenje (smrtni strah).
izvršba na podlagi verodostojne listine – sprememba tožbe v postopku po ugovoru zoper sklep o izvršbi – poroštvena zaveza – porokov poziv upniku, da terja plačilo od dolžnika
Ni razloga, da bi tožeči stranki odrekli pravico do spremembe tožbe v postopku, v katerem sodišče odloča o veljavnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Takšno procesno dejanje tožeče stranke lahko pripelje do odločitve sodišča, s katero bo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sicer razveljavilo (če se izkaže, da sklep o izvršbi ni bil utemeljeno izdan), kljub temu pa bo zahtevku tožeče stranke v primeru njegove utemeljenosti po drugi podlagi ugodilo (zahtevek je glede na identičnost tožbenega predloga v obravnavanem primeru podan v predlogu za izvršbo).