stvarna služnost – priposestvovanje – priposestvovalna doba – vštevanje dobe prednikov – izvrševanje s strani najemnikov – lastninskopravni status nepremičnine – družbena lastnina – opredelitev služnostne trase v izreku – določenost trase
V izreku navedena trasa sporne služnostne poti je v zadostni meri določena s sklicevanjem na obstoječo pot, njeno lego in potek ter grafični prikaz območne geodetske uprave, ki je sestavni del sodbe.
V priposestvovalno dobo se všteva tudi čas, ko so služnost izvrševali najemniki.
Priposestvovanje je bilo mogoče le na tistih nepremičninah v družbeni lastnini, ki so bile v uporabi fizičnih oseb ali civilnih pravnih oseb. Za take nepremičnine je šlo pri stavbnih zemljiščih v mestih, ki so spadala v družbeno lastnino, lastnik ali uporabnik stavbe pa je imel trajno pravico uporabe na funkcionalnem zemljišču, ki je pripadalo stavbi.
nevestno delo v službi – pooblaščenec uradne osebe - zavod za prestajanje kazni zapora – načrt varovanja zavoda – varnost ljudi in njihovega premoženja
Javno dobrino v smislu določbe 325. člena KZ-1 predstavlja tudi varnost ljudi in njihovega premoženja.
Pojem varnosti ljudi in njihovega premoženja ni omejen na teritorij posamezne države.
Ob dejstvu, da tožeča stranka ni za verjetno izkazala nobene materialnopravne podlage za dajatveni zahtevek zoper prvo toženo stranko, ni pomembno, da se sodišče prve stopnje ni posebej opredeljevalo glede utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe v povezavi z ugotovitvenim delom tožbenega zahtevka (kjer tožeča stranka zahteva ugotovitev, da prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin parc. št. 750/1 in 106/1.S k.o. X nima pravnega učinka proti tožeči stranki), ki sam ne more biti predmet zavarovanja z začasno odredbo.
Temeljno merilo pri odločitvi sodišča o tem, kdo v končni posledici nosi stroške postopka, je kriterij uspeha strank v pravdi glede na izid odločitve o glavnem zahtevku.
Navedbe tožene stranke, da je na podlagi ugotovitvenega sklepa zapuščinskega sodišča upravičeno verjela v utemeljenost obsega zapuščine, torej da so vsa sredstva del njegovega posebnega premoženja, ne dajejo podlage za drugačno odločitev o pravdnih stroških.
plača - prikrajšanje pri plači - dokazovanje - sodni izvedenec
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi izvedlo dokaz z določitvijo drugega sodnega izvedenca, saj v izvedenskem mnenju, ki ga je pridobilo, ni bilo pomanjkljivosti. Tožena stranka je sicer grajala izvedensko mnenje, vendar ni predlagala zaslišanja izvedenca (ki je bil prisoten na naroku za glavno obravnavo). S tem ni izkoristila možnosti, da bi od izvedenca terjala odgovore na svoja vprašanja, in njegovim ugotovitvam, ki jih je upoštevalo sodišče prve stopnje, v pritožbi ne more ugovarjati.
nepremoženjska škoda – škoda povzročena s kaznivim dejanjem – zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem
V primeru obsodilne sodbe v kazenskem postopku se zastaranje pretrga in začne ponovno teči s pravnomočnostjo kazenske sodbe.
Zgolj v primeru, da se kazenski postopek, v katerem je oškodovanec priglasil premoženjskopravni zahtevek in bil napoten na pravdo, ne konča z obsodilno sodbo, temveč z oprostilno ali zavrnilno sodbo oziroma s sklepom o ustavitvi postopka, pa zastaranje ne začne teči znova, temveč je šteti, da je bilo zastaranje pretrgano z uveljavitvijo odškodninskega zahtevka, vendar zgolj ob pogoju vložitve tožbe v treh mesecih od dneva pravnomočnosti kazenske sodbe oziroma sklepa o ustavitvi postopka.
pravica do pietete umrlih - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic
Kršitev pravice do pietete umrlih je potrebno presojati tako z vidika objektivne spornosti, neprimernosti in žaljivosti dogodka, kakor tudi na podlagi posameznikovega videnja, doživljanja oziroma njegovega subjektivnega odnosa do dogodka.
darilna pogodba – navidezna pogodba – zloraba pravic - sporazum – določljiv predmet – delna ničnost – prekinitev postopka
Navidezna pogodba po prvem odstavku 50. člena OZ nima pravnega učinka. Toženec se zato ne more upirati svoji pasivni legitimaciji v tej pravdi.
Brez dvoma je predmet obveznosti določljiv, zato ni razlogov za ničnost takšnega dogovora, upoštevaje drugi odstavek 34. člena OZ. Končno je bil navedeni sporazum že pretežno izpolnjen, zato tudi iz tega razloga njegove ničnosti po drugem odstavku 90. člena OZ ne bi bilo mogoče uveljavljati.
Pri skrčenju tožbenega zahtevka postane stroškovni zahtevek glavni zahtevek, če se tožbeni zahtevek skrči na ta postranski zahtevek. V takšnem primeru bi sodišče o stroških odločalo kot o glavnem zahtevku. Moralo bi ugotoviti ali je zahtevek ob vložitvi tožbe bil utemeljen in ali je neutemeljenost (oziroma nemožnost izpolnitve) naknadno povzročila tožena stranka s svojim ravnanjem. V odvisnosti od teh ugotovitev, bi nato o stroških odločilo skladno s 154. členom (po načelu uspeha) ali 156. členom ZPP (po načelu krivde).
priposestvovanje - služnostna pravica – priposestvovanje služnostne pravice
Priposestvovalec je v dobri veri, če ne ve in ne more vedeti, da ni pridobil služnostne pravice, oziroma če služnost izvršuje misleč, da jo je pridobil na veljaven način. To pomeni, da mora imeti priposestvovalec ustrezen naslov za izvrševanje služnosti, pa se kasneje pokaže, da je naslov pomanjkljiv ali
smrt dediča pred koncem zapuščinskega postopka – dedna transimisija – pravica do nujnega dednega deleža – jamčevanje za neporavnane obveznosti - vezanost na pravnomočen sklep
Prva in druga toženka bi lahko dedovali po J. G. ml. samo na podlagi t. i. dedne transmisije, saj drugega aktivnega premoženja (razen dedne pravice po svojem očetu – J. G. st.) slednji ni imel. J. G. ml. je namreč sodil v krog zakonitih dedičev po J. G. st., ker pa je sam umrl pred koncem zapuščinskega postopka po svojem očetu, je njegova dedna pravica (sestavni del te je tudi možnost uveljavljanja nujnega dednega deleža – 25. člen ZD) prešla na njegove dediče, toženke v tej pravdi.
V motenjskem sporu ni pasivno legitimiran zgolj tisti, ki motilno dejanje neposredno izvrši, pač pa tudi tisti, ki dejanje odobri ali če je dejanje opravljeno v njegovo korist.
Raztrganina z defektom kožnega pokrova na kazalcu, raztrganina sredinca desnice, rana na hrbtni strani prstanca desnice – hude telesne bolečine dve do tri ure, srednje hude pet tednov, zmerne štiri tedne, zmerno občasne tudi v bodoče, priznana odškodnina za telesne bolečine 6.000,00 EUR, za strah 1.000,00 EUR, za ZŽA 6.000,00 EUR, za skaženost 2.500,00 EUR, skupaj 14.500,00 EUR oziroma 14,7 povprečnih plač.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi
Ker sodišče prve stopnje ni zavzelo stališča o tem, ali je tožena stranka tožnici pravočasno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je preuranjeno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti te odpovedi, reintegracijo in reparacijo.
Tako za nastanek, kot tudi za prenehanje stvarne služnosti je odločilen obstoj koristi za gospodujoče zemljišče in nikakor ne javnopravni položaj tega zemljišča. Če koristi ni več, lahko stvarna služnost preneha. Na prenehanje koristi bistveno vplivajo spremenjene okoliščine.
Uporabno dovoljenje za gospodarsko poslopje in sprememba namembnosti zemljišča temeljita na upravnih aktih. Ti sami po sebi nimajo nobenega vpliva niti na nastanek, niti na prenehanje služnosti. Odločilno so povsem zasebnopravni vidiki.
delitev solastnine – izplačilo denarne protivrednosti solastnega deleža kot enakovredna možnost prodaji solastne stvari
Člen 70. SPZ določa fizično delitev kot pravilo, le če ta ni možna, pride v poštev civilna delitev, v klasičnem smislu pomeni to sodno prodajo solastne stvari in razdelitev izkupička med solastnike. Takšna delitev v principu zagotavlja enakost solastnikov pri delitvi solastne stvari v vrednostnem oziru enako kot če bi prišlo do fizične delitve. Vendar pa je iz določb člena 70 SPZ mogoče razbrati tudi namen, da pa se po drugi strani ob obstoju upravičenega interesa zagotovi posameznemu solastniku možnost, da pridobi solastno stvar sam v naravi, druge solastnike pa izplača v denarju, v skladu s prodajno ceno, ki jo določi sodišče. V tej smeri zakon upošteva sebno afiniteto solastnikov do prav konkretne stvari, predmeta delitve, ne zgolj ob upoštevanju vrednostno izenačenega denarnega izplačila. Peti odstavek člena 70 SPZ tako dopušča, da sodišče odloči, da se posameznega solastnika izplača v denarju v kritje njegovega solastninskega deleža namesto prodaje solastne stvari. Iz drugega odstavka člena 70 je mogoče razbrati, da se ta možnost veže na obstoj upravičenega interesa posameznega solastnika, da obdrži v naravi stvar oziroma del stvari. Tako pa zakon torej predvideva izplačilo solastninskega deleža posameznega solastnika kot enakovredno možnost prodaji solastne stvari (v obeh primerih gre za pridobitev izplačila denarne protivrednosti solastnega deleža posameznega solastnika). Posamezni solastnik, ki naj bi prejel odmero na takšen način, torej v obliki izplačila, ki bi ga izvršil drugi solastnik, ki bi stvar prejel v naravi, se lahko v bistvu temu protivi le, v kolikor sam želi pridobiti stvar v naravi, sicer pa je mogoče sklepati iz navedenih določb SPZ, da se njegovo upiranje lahko nanaša kvečjemu le na določeno višino denarnega izplačila.
Varstvo položaja solastnika ne more iti tako daleč, da bi mogel vztrajati kvečjemu na klasični civilni delitvi s prodajo solastne nepremičnine. Izplačilo solastninskega deleža s strani drugega solastnika je v smislu petega odstavka člena 70 SPZ enakovredni način delitve kot vsi ostali.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti upravljavca nevarne stvari
Zaradi neustreznega stanja ceste ni mogoče dosledno slediti napotilu 1. odstavka 154. čl. OZ, ki razmejuje odgovornost le v primeru, ko škoda nastane (nesreča izvira) zgolj iz nevarnega delovanja več (najmanj 2) motornih vozil. Zgolj tehtanje krivde voznikov v nesreči udeleženih motornih vozil ne da ustreznega rezultata, ker so k nastanku škode pripomogli vzroki, ki niso na strani zavarovanca tožene stranke (imetnika motornega vozila, katerega potencialna nevarnost se je udejanjila), ampak je k nastanku škode pripomogel tudi tretji. To je upravljalec ceste, ki zaradi neustreznega prečnega profila in spolzkosti cestišča ni zagotovil pogojev za varno vožnjo.
Ker škoda, ki jo je utrpela voznica enega od dveh v nesreči udeleženih motornih vozil, ne izvira iz delovanja njenega vozila in ker nesreče ta voznica ni zakrivila, voznik drugega v nesreči udeleženega vozila odgovarja za to škodo v celoti, solidarno z upravljavcem ceste, ki je z neustreznim vzdrževanjem ceste prispeval k nastanku škode.