opravičljiv razlog za preložitev naroka – pravočasna vloga - pravica do obravnavanja v postopku
Opravičljiv razlog za preložitev naroka je samo takšna bolezen, ki je nenadna in nepredvidljiva. V toženčevem primeru ta pogoj ni izpolnjen. Iz spisa je namreč razvidno, da ima toženec že dalj časa zdravstvene težave. Samo pravočasno opravičilo in zdravniško potrdilo nista zadoščala za preklic ali preložitev naroka.
Kdaj je vlogo dejansko prejela sodnica, ki je vodila obravnavo, je stvar notranje organizacije dela na sodišču in se toženca ne tiče. Ker je bila vloga oddana priporočeno po pošti dan pred narokom, je toženec lahko upravičeno pričakoval, da se bo sodišče z njeno vsebino pravočasno seznanilo in jo upoštevalo pri odločanju. Sklicevanje izpodbijane sodbe na četrti odstavek 286.a člena ZPP v zvezi s tem ni utemeljeno. Res mora stranka vloge, ki jih predloži brez poziva sodišča, poslati dovolj zgodaj, da jih je mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred narokom, tako da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ni potrebna preložitev naroka, vendar bi moral biti toženec na posledice zamude izrecno in vnaprej opozorjen
Sklep o oceni tožnikove delovne uspešnosti pri delu vodje montaže in demontaže žerjavov po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi je nezakonit, saj tožnik ni bil ocenjen na podlagi njegovega dela na delovnem mestu, ki je navedeno, ampak je bil (negativno) ocenjen zaradi neizpolnjevanja potnih nalogov za nazaj, kar mu je odredila tožena stranka.
Temeljno merilo pri odločitvi sodišča o tem, kdo v končni posledici nosi stroške postopka, je kriterij uspeha strank v pravdi glede na izid odločitve o glavnem zahtevku.
Navedbe tožene stranke, da je na podlagi ugotovitvenega sklepa zapuščinskega sodišča upravičeno verjela v utemeljenost obsega zapuščine, torej da so vsa sredstva del njegovega posebnega premoženja, ne dajejo podlage za drugačno odločitev o pravdnih stroških.
odpravnina - individualna pogodba o zaposlitvi - aneks k pogodbi o zaposlitvi - pooblastilo za sklenitev
Ker je tožena stranka uspela z zahtevkom po nasprotni tožbi, tako da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je podpisani aneks k pogodbi o zaposlitvi (ker ga je podpisala oseba, ki za to ni imela pooblastila) neobstoječ, je tožbeni zahtevek po tožbi, da se tožnici izplača odpravnina, kot je bila dogovorjena s tem aneksom, neutemeljen.
izvršba na podlagi verodostojne listine – sprememba tožbe v postopku po ugovoru zoper sklep o izvršbi – poroštvena zaveza – porokov poziv upniku, da terja plačilo od dolžnika
Ni razloga, da bi tožeči stranki odrekli pravico do spremembe tožbe v postopku, v katerem sodišče odloča o veljavnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Takšno procesno dejanje tožeče stranke lahko pripelje do odločitve sodišča, s katero bo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sicer razveljavilo (če se izkaže, da sklep o izvršbi ni bil utemeljeno izdan), kljub temu pa bo zahtevku tožeče stranke v primeru njegove utemeljenosti po drugi podlagi ugodilo (zahtevek je glede na identičnost tožbenega predloga v obravnavanem primeru podan v predlogu za izvršbo).
OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071358
ZD člen 61. ZPP člen 181.
neveljavnost oporoke – zahtevek za razveljavitev – sklepčnost zahtevka
61. člen ZD je materialnopravna določba, ki jasno predvideva postavitev zahtevka za razveljavitev oporoke ali posameznih njenih določil in ne ugotovitve neveljavnosti.
ZDR člen 31, 31/1, 32, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - ponareditev ali uničenje poslovnih listin - rok za podajo odpovedi - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je naklepno kršil delovne obveznosti, ko je kot uslužbenec bencinskega servisa zaradi uporabe svoje kartice ugodnosti izdajal račune (namesto na ime kupcev) na svoje ime. Zaradi takšnega ravnanja nadaljevanje delovnega razmerja med strankama ni bilo več mogoče (niti do izteka odpovednega roka) in je tožena stranka tožniku utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik je upravičen do utemeljeno priglašenih stroškov postopka, saj je tožbo umaknil, ko je tožena stranka izpolnila njegov zahtevek, tožbo pa je moral vložiti zaradi varstva svojih pravic, saj mu tožena stranka ni izdala sklepa, s katerim bi določila višino dodatka za čas, za katerega mu pripada dodatek zaradi povečanega obsega dela.
ZIZ člen 15. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 214, 214/1, 215, 215/3, 216.
prekinitev izvršbe – začetek postopka prisilne poravnave nad dolžnikom – nadaljevanje izvršbe – sklep o potrjeni prisilni poravnavi kot izvršilni naslov – utesnitev izvršbe
Nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi 216. člena ZFPPIPP je predvideno za primere, ko je bila zaradi začetka postopka prisilne poravnave prekinjena oprava izvršbe, zato je to določbo mogoče uporabiti, če so podani pogoji, da se dovoljena izvršba opravlja.
plača - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - stroški prehrane - regres za letni dopust - izbris iz sodnega registra - aktivni družbenik
Tožnica, ki za svoje delo ni prejela plačila, v sporu utemeljeno vtožuje plačilo plač, sorazmernega dela regresa za letni dopust in povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela ter stroškov prehrane od tožene stranke (aktivne družbenice družbe, pri kateri je bila tožnica zaposlena, ki je bila družba z omejeno odgovornostjo izbrisana iz sodnega registra).
Predmetne nepremičnine so prešle iz družbene lastnine v klasično lastnino, torej iz sfere neznanega v sfero znanega lastništva, s trenutkom lastninskega preoblikovanja tožeče stranke, ko je njeno premoženje pridobilo znanega lastnika. Kljub takemu načinu pridobitve lastninske pravice pa tožeči stranki ne gre oporekati pridobitve lastninske pravice tudi po kriterijih priposestvovanja, če so ti izpolnjeni.
prometna nezgoda - nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo kot posledico poškodb v prometni nesreči (tožnik je utrpel pretres možganov, zlom prsnice in nateg vratnih mišic, tožnica pa nateg vratnih mišic, udarnino prsnice in leve rame).
ZPP člen 156, 163, 285, 286. ZNPosr člen 25. OZ člen 15, 33, 840.
prekluzija – separatni stroški – pravica do pritožbe – pogodba o posredovanju
Določbe 286. člena ZPP o prekluzijah se nanašajo na nova dejstva in dokaze ter izjave o navedbah nasprotne stranke, ne veljajo pa za druge institute.
Neuspešnih ugovorov pravdnih strank ni dopustno sankcionirati na način, da bi se nasprotni stranki priznali t.i. separatni stroški. Neutemeljeno upiranje tožbenemu zahtevku samo po sebi še ni zakrivljeno ravnanje.
Pritožbeno sodišče ne more prvič samo ugotavljati pravnorelevantnih dejstev, čeprav izhajajo iz predloženega mu gradiva, ker bi s tem pravdnima strankama odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pritožbe.
krivdna odškodninska odgovornost – vzrok za prometno nesrečo – kršitev cestnoprometnih predpisov - obsodba za prekršek
Dejstvo, da je zavarovanka tožene stranke ob vključevanju v promet na prednostno cesto vozila v nasprotju s cestnoprometnimi predpisi in bila zato obsojena po odločbi sodnika za prekrške, v konkretni situaciji ne pomeni avtomatično njene odškodninske odgovornosti.
denarna kazen – žalitev sodišča v vlogi – kaznovanje stranke – predujem za stroške procesnih dejanj – sklep procesnega vodstva – dopustnost pritožbe zoper sklep procesnega vodstva - sklep o založitvi predujma za stroške tolmačenja
Toženec je očitno povsem nekritičen do svojega pisanja, saj z žalitvami in omalovaževanjem na račun tožnikovega pooblaščenca, sodišča in sodstva nasploh nadaljuje tudi v pritožbi. Izrečena denarna kazen zato po višini ni pretirana, ampak je povsem primerna teži in številu žalitev.
Po tretjem odstavku 270. člena ZPP zoper odločbe, ki jih sodišče izda med pripravami na glavno obravnavo in se nanašajo na vodstvo postopka, ni pritožbe. Med takšne odločbe spada tudi sklep o založitvi predujma za stroške tolmačenja.
nevestno delo v službi – pooblaščenec uradne osebe - zavod za prestajanje kazni zapora – načrt varovanja zavoda – varnost ljudi in njihovega premoženja
Javno dobrino v smislu določbe 325. člena KZ-1 predstavlja tudi varnost ljudi in njihovega premoženja.
Pojem varnosti ljudi in njihovega premoženja ni omejen na teritorij posamezne države.
Ob dejstvu, da tožeča stranka ni za verjetno izkazala nobene materialnopravne podlage za dajatveni zahtevek zoper prvo toženo stranko, ni pomembno, da se sodišče prve stopnje ni posebej opredeljevalo glede utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe v povezavi z ugotovitvenim delom tožbenega zahtevka (kjer tožeča stranka zahteva ugotovitev, da prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin parc. št. 750/1 in 106/1.S k.o. X nima pravnega učinka proti tožeči stranki), ki sam ne more biti predmet zavarovanja z začasno odredbo.