pogodba o odstopu terjatve – cesija – predmet obveznosti – določljivost terjatve
Na toženi stranki je bilo trditveno in dokazno breme glede odstopa terjatve ter njene identifikacije. Zgolj predložitev pogodbe o prenosu terjatve, v kateri predmet obveznosti ni jasno opredeljen, ob obrazloženem nasprotovanju tožeče stranke, da ne ve, za katere terjatve gre, za utemeljenost ugovora tožene stranke ne zadostuje.
Toženec nima več pravnega interesa za ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse, saj sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu takse lahko učinkuje le od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse in ne za predhodne vloge in dejanja. Ker je sodišče z odločbo z dne 24.6.2011 že ugotovilo, da je pritožba umaknjena zaradi neplačila sodne takse, zoper to odločbo pa toženec pritožbe ni podal, v postopku zanj nove taksne obveznosti ne bodo nastale.
IZVRŠILNO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021328
ZGD-1 člen 580. ZPP člen 72, 72/6, 73, 73/1, 73/2.
pripojitev – sprememba firme – zahteva za izločitev sodnika
Upnica se je sicer preimenovala, spremenila je ime firme, preimenovanje stranke tekom izvršilnega postopka pa ne vpliva na njeno sposobnost biti stranka, saj se njena identiteta s tem ni spremenila.
ZDR člen 137. ZZVZZ člen 28. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 229/2, 229/5.
nadomestilo plače - začasna nezmožnost za delo - nadomestilo v breme zavoda
Nadomestilo plače za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni, ki je sicer pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v breme tožene stranke (ZZZS), neposredno izplačuje delodajalec. Ker ni podana pravna podlaga za direktni zahtevek tožnika do tožene stranke, je njegov tožbeni zahtevek zoper njo neutemeljen - ne glede na dejstvo, da delodajalec plač in nadomestil plače ne izplačuje zaradi domnevne insolventnosti ter da je prišlo do prenehanja delodajalca zaradi izbrisa iz sodnega registra.
ZPIZ-1 člen 60. ZDSS-1 člen 82, 82/1. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. ZUP člen 224, 224/1.
invalidnost - pravice na podlagi invalidnosti - datum nastanka invalidnosti - obrazložitev sodbe - bistvena kršitev določb postopka - socialni spor
Sodišče prve stopnje je v socialnem sporu dolžno razsoditi meritorno, le izjemoma lahko uporabi pooblastilo iz prvega odstavka 82. člena ZDSS-1 in upravni akt odpravi ter naloži toženki izdajo novega akta. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi tako ravnalo, odpravilo je izpodbijana akta toženke in ji naložilo, da o pravicah na podlagi invalidnosti ponovno odloči. Ker pri tem ni pojasnilo, v čem bi bilo ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem dolgotrajno in povezano z nesorazmernimi težavami, kot zahteva že omenjena določba ZDSS-1, izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in je ni mogoče preizkusiti. S tem je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
invalidnost - invalid I. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti
Pri tožniku ni takšnih zdravstvenih sprememb, da bi se pri njemu ugotovila invalidnost I. kategorije, torej da tožnik ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo njegov tožbeni zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in na podlagi te kategorije invalidnosti priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja.
Pritožba se lahko vloži samo zoper sodbo (sklep), izdano na prvi stopnji. Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje ni dovoljena, tako da jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0074344
ZPP člen 108, 108/5, 163, 163/3, 163/7, 318. OZ člen 299, 299/2, 378, 378/1. ZASP člen 168.
nedoločen zahtevek – zavrženje tožbe – fonogrami – zamuda – začetek teka zamudnih – obresti - stroški
Ker gre v primeru civilne kazni za denarno terjatev, je dolžna tožeča stranka v tem delu oblikovati ustrezen konkretno opredeljen zahtevek z navedbo določenega zneska denarja, šele tako oblikovan zahtevek je podlaga za presojo sodišča o utemeljenosti višine civilne kazni.
Tožeča stranka je pripravljalno vlogo, s katero je tožbeni zahtevek razširila, vložila dne 27. 08. 2010 in ne 25. 08. 2010, zato je do zakonskih zamudnih obresti upravičena šele od tega dne dalje.
Pri tožniku je bila sicer ugotovljena kronična lumboishialgija, ne pa popolna izguba funkcije enega segmenta lumbalne regije, na podlagi katere bi šlo po Seznamu telesnih okvar za (dodatno) telesno okvaro, ki bi tožnika upravičevala do (višje) invalidnine.
Dolžnica je v času sklenitve leasing pogodbe vedela (vsaj) za svoj dolg do družbe. Kljub temu je znesek v višini 11.906,00 EUR namenila plačilu prvega obroka po leasing pogodbi za nov avtomobil in ne za plačilo obveznosti, ki jo je bremenila kot upnico izbrisane družbe.
ZZVZZ člen 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 235.
začasna nezmožnost za delo
Tožnik je bil pred spornim obdobjem poškodovan v prometni nesreči, v kateri je prišlo do silovitega akutnega stresa. Zaradi katastrofične narave dogodka se je nato razvila tudi dokaj huda posttravmatska stresna motnja. Za odločitev o začasni nezmožnosti za delo za sporno obdobje pa je bistveno, ali je v tem obdobju obstajala ta stresna motnja in ali je tako vplivala na tožnika, da dela ni bil zmožen opravljati.
verodostojna listina – ugovor zoper sklep o izvršbi – pristojnost za vložitev ugovora – pravočasnost vloge
1. odst. 112. čl. ZPP glede vprašanja pravočasnosti vlog, ki so vezane na rok, določa, da so te pravočasno vložene, če so izročene pristojnemu sodišču (ne pa konkretnemu oddelku pristojnega sodišča), preden se rok izteče.
ZIZ člen 2, 2/1, 2/2. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 150, 150/1, 157, 157/1. ZPP člen 179, 189.
začetek izvršilnega postopka – uvedba izvršilnega postopka – vložitev predloga za izvršbo – začetek postopka prisilne poravnave
Že pojmovno je mogoče prekiniti le takšen postopek, ki že teče. Glede na 2. čl. ZIZ ni mogoče zaključiti, da je postopek izvršbe v obravnavanem primeru začel teči že z vložitvijo predloga za izvršbo, ampak je bil takrat šele uveden.
ZPIZ-1 člen 390, 397. ZPIZ člen 94, 134, 139, 139/2, 171.
pogoji za pridobitev pravice - nadomestilo plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Tožnica v celotnem obdobju od nastanka invalidnosti do prenehanja delovnega razmerja ni sklenila ustrezne pogodbe o zaposlitvi in ni začela delati na drugem ustreznem delu (ampak je bila napotena na čakanje na drugo ustrezno delo s pravico do nadomestila plače), zato ni izpolnjen pogoj za plačilo nadomestilo plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu.
stroški upravljanja in obratovanja – upravnik – spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da pravno podlago tožbenemu zahtevku tožeče stranke za plačilo stroškov iz naslova obratovanja predstavlja pogodba o upravljanju, pa tudi določila SZ-1, po katerih so etažni lastniki odgovorni za plačilo vseh stroškov upravljanja (30. člen citiranega zakona).
nadomestilo za čas brezposelnosti - brezposelna oseba - družbeništvo - lastnost zavarovanca
Kljub temu, da je tožnik kot direktor in edini družbenik družbe G. d.o.o. sprejel sklep, da mu zaradi zdravstvenih težav in nezmožnosti opravljanja dela delovno razmerje preneha, je ostal prijavljen v obvezno zavarovanje še v času do izdaje dokončne odločbe toženca, s katero mu ni bila priznana pravica do nadomestila za čas brezposelnosti. Takšna odločba je zakonita, saj tožnik ni imel statusa brezposelne osebe.
ZPIZ-1 člen 60, 261. ZDSS-1 člen 61, 62. ZPP člen 5, 213, 254.
invalidnost - pravice na podlagi invalidnosti - dokazovanje - sodni izvedenec - zaslišanje izvedenca - načelo kontradiktornosti - načelo materialne resnice - preiskovalno načelo
Niti invalidski komisiji niti oba sodna izvedenca, ki ju je določilo sodišče prve stopnje, z oceno medicinske dokumentacije, priloženih izvidov in osebnega pregleda tožnice pri tožnici v razmerju do njenega osnovnega poklica proizvodne delavke kot tudi do dela prodajalke (za katero se je tožnica priučila) niso ugotovili zmanjšanja delovne zmožnosti v takšnem obsegu, da bi bilo tožnico mogoče razvrstiti v katero koli kategorijo invalidnosti. Zato je njen zahtevek za odpravo odločb toženke in za priznanje pravic na podlagi invalidnosti neutemeljen.
začetek stečajnega postopka – višina terjatve upnika
Dolžnik lahko zoper predlog za začetek stečajnega postopka ugovarja le, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja. V tej fazi postopka natančna višina terjatve upnika, ki predlaga začetek stečaja, niti ni odločilna, v kolikor ni sporno, da njegova terjatev obstaja. Sama višina terjatve posameznega upnika bo namreč predmet preizkusa šele v okviru postopka prijave in preizkusa terjatev.
ZGD-1 člen 263, 263/1, 265, 266, 268, 268/2. ZSDU člen 82.
sodelovanje delavcev pri upravljanju – zastopanje in predstavljanje družbe – neskrbnost člana uprave družbe
Glede na ureditev v 265. čl. ZGD-1 je bila sprejemanje odločitev obveznost (tudi) tožnice kot članice uprave. ZGD-1 v 1. odst. 263. čl. organu vodenja nalaga, da mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. V skladu s tem določilom je mogoče zaključiti, da je bila tožnica neskrbna, če odločitev ni sprejemala oziroma če ni sodelovala pri njihovem sprejemu, zaradi česar je odgovorna za opustitev.