IZVRŠILNO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021328
ZGD-1 člen 580. ZPP člen 72, 72/6, 73, 73/1, 73/2.
pripojitev – sprememba firme – zahteva za izločitev sodnika
Upnica se je sicer preimenovala, spremenila je ime firme, preimenovanje stranke tekom izvršilnega postopka pa ne vpliva na njeno sposobnost biti stranka, saj se njena identiteta s tem ni spremenila.
odškodninska odgovornost psihiatrične ustanove, ki jo utrpi pacient
Tožena stranka odgovarja za škodo, ki jo utrpi pacient na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice zaradi skoka čez okno bodisi zaradi nestrokovnega dela oziroma namestitve neustreznosti oken.
zamuda z izpolnitvijo obveznosti – sprejem izpolnitve – prevzem del – upnikove pravice – pogodbena kazen – uveljavljanje pogodbene kazni
V petem odstavku 251. člena OZ je določena domneva, da se je pogodbena stranka odpovedala pravici do pogodbene kazni s tem, ko je prejela izpolnitev obveznosti. To domnevo pa lahko ovrže s tem, da izjavi, da vztraja pri plačilu. Da bi pogodbi zvesta stranka torej obdržala pravico do pogodbene kazni, ki je bila dogovorjena za primer, da druga stranka zamudi z izpolnitvijo svoje pogodbene obveznosti, mora hkrati s tem (če je druga stranka navzoča) oziroma nemudoma potem, ko izpolnitev sprejeme, uveljaviti (izjaviti – sporočiti drugi pogodbeni stranki, da uveljavlja) pravico do pogodbene kazni.
Dovolj je neoblično strinjanje zakonca, da se lahko šteje, da gre za skupno in sporazumno razpolaganje s skupnim premoženjem.
Razpolaganje z nedoločenim deležem zakonca na skupnem premoženju s pravnimi posli inter vivos ima za posledico ničnost pravnega posla, medtem ko predstavlja zakončevo enostransko razpolaganje s posamezno stvarjo iz skupnega premoženja razlog za izpodbojnost pravnega posla.
Zahtevek za ugotovitev neveljavnosti pogodbe, ki je izpodbojna in ne nična, ne vsebuje tudi razveljavitvenega zahtevka in ga je treba zaradi nesklepčnosti zavrniti. Pri tem pa tudi ne gre za nesklepčnost, ki bi se jo dalo odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega zahtevka, saj bi morala tožeča stranka tožbo spremeniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0072404
ZPP člen 105a, 105a/3, 343, 343/4. OZ člen 293, 293/1.
pravni interes za pritožbo – pravočasnost plačila sodne takse – plačilo denarne obveznosti preko banke – zavrnitev naloga za plačilo
Tožeča stranka se je zoper sodbo pritožila v tistem delu, v katerem v prvostopenjskem postopku ni uspela, s sedaj izpodbijanim sklepom pa je prvostopenjsko sodišče to njeno pritožbo štelo za umaknjeno. Evidentno je torej, da tožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper ta sklep, saj bi z morebitno ugoditvijo pritožbi tožeči stranki odprla možnost obravnavanja njene pritožbe zoper sodbo v tistem delu, ki je bila za toženo stranko ugodna in s tem možnost spremembe sodbe, ki ne bi bila v prid toženi stranki.
Iz pritožbi priloženega izpisa nalogov za račun tožeče tožeče stranke izhaja, da je njen nalog za plačilo sodne takse njena banka zavrnila, zato iz navedenega izpisa ni razvidno, da je sodno takso tega dne tožeča stranka plačala.
ZDen člen 72. --------------------------------------------------------------------------------------------------------------- (1) Uradni list RS, št. 27/91, s spremembami in dopolnitvami (2)Prodajna cena lesa na kamionski cesti je vrednost, ki jo je glede na kvaliteto pripravljen plačati kupec (izvedensko mnenje maj 2010). (3)Cena lesa na panju je vrednost neto količine lesa na kamionski cesti z odštetimi stroški pridobivanja lesa (sečnja, spravilo).
zahtevek po 72. členu ZDen – narava zahtevka – odmena za koristi od denacionalizacijskega premoženja – nadomestilo za izgubo koristi iz gozda – stroški lastnika gozda
Zahtevki po 72. členu ZDen niso odškodninski ali obogatitveni, temveč gre za nadomestilo, odmeno, odškodovanje za izgubo tiste koristi, ki bi jo upravičenec lahko dosegel, če bi nepremičnine sam uporabljal ali upravljal, zmanjšano za stroške, ki bi jih upravičenec imel. Stroški lastnika gozda so stroški sečnje in spravila lesa, stroški gojitvenih in varstvenih del, stroški za gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic in davščine.
ZD člen 143, 164, 204. ZDen člen 16, 16/3, 74, 82, 88.
sklep o dedovanju – predlog za izločitev zapuščine – prizadeta oseba
Udeleženci res niso stranke zapuščinskega postopka po pokojnem M. (ker ne uveljavljajo kakšne pravice iz zapuščine), vendar pa to še ne pomeni, da niso upravičeni predlagati izdaje sklepa o dedovanju, saj lahko to stori vsaka prizadeta oseba.
predlog za obnovo postopka – naknadno pridobljene listine
Pričakovati od tožeče stranke, da bi morala vedeti, da bi lahko do listin prišla preko točno določenega organa (v konkretnem primeru Komisije za varstvo osebnih podatkov pri Ministrstvu za notranje zadeve), je pretirano. Tožnik je namreč pred tem že zaprosil Ministrstvo za notranje zadeve (Policijsko postajo Krško) za želene podatke, ki jih zaradi uničenja ni mogel dobiti. V konkretnem primeru je potrebno upoštevati tudi, da je šlo za nezgodo, ki se je zgodila pred tridesetimi leti in v zvezi s tem oteženo zbiranje podatkov. Nenazadnje tudi tožena stranka sama ni našla zavarovalne police o zavarovanju vozila, udeleženega v prometni nezgodi.
preživnina – preživljanje otrok - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca – razporeditev preživninskega bremena – neplačevanje preživnine
Neplačevanje, torej neizvrševanje (že) določene preživnine ne more vplivati na višino njene določitve (za naprej), prav tako pa nanjo tudi ne more vplivati uresničevanje (neizvrševanje) stikov med očetom in otroki.
Da toženca v celotnem postopku s tožnikom nista ravnala nezakonito in nestrokovno, izhaja tudi iz poročila MNZ. Neutemeljeno se pritožba zavzema za to, da se sodišče ne bi smelo opreti na izsledke tega poročila. Dejstvo, da postopek pred MNZ stranki ne daje enakih pravic kot sodni postopek, poročilu oziroma izsledkom tega poročila a priori ne jemlje dokazne vrednosti.
Nevarna je lahko le tista stvar, ki je kljub veliki skrbnosti ni mogoče vselej in zanesljivo nadzirati. Navadna veriga to zanesljivo ni.
V tem konkretnem primeru posebna opozorila na nevarnost, ki naj bi jo povzročala veriga, niso bila potrebna. Vsakdo, kdor je želel varno priti do za verigo parkiranih vozil, je to lahko storil.
pogodba o bančnem depozitu – hrvaški varčevalci – statusno preoblikovanje banke – odgovornost banke za depozit – podružnica -matična banka – pasivna legitimacija
UZITUL-A, ki je bil sprejet leta 1994, torej po razpadu SFRJ, je določil, da tožena stranka obdrži obveznosti za devize, vložene v njenih podružnicah izven RS, pri čemer te njene odgovornosti ni z ničemer pogojeval. Sodišče prve stopnje se s takšnim nesklepčnim ugovorom tožene stranke utemeljeno ni ukvarjalo, sodba pa zaradi tega ni pomanjkljiva v smislu 14. točke 2. odst. 339. čl. ZPP.
Človekova čast in dobro ime sta ena od osebnostnih pravic, zato je pravni temelj za morebitno odgovornost 1. odstavek 134. člena OZ in ne v 1. odstavku 131. člena OZ. Razlikovati je treba med mnenji in dejstvi. Odgovornost v primeru posega v čast in dobro ime se ravna po obsegu varstva, ki ga nudi kazensko pravo. Če namreč ravnanje tožene stranke ne bi bilo kaznivo niti po določilih kazenskega prava, potem ni protipravno in za takšno ravnanje storilec posledično ne odgovarja.
Za odločitev v tej zadevi sta odločilna dejanska stanova razžalitve in pa žaljive obdolžitve. Razžalitev pomeni negativno vrednostno sodbo o drugem, žaljiva obdolžitev pa trditev o dejstvih, ki lahko prizadenejo čast ali dobro ime. Če pa oseba, ki trdi dejstva dokaže resničnost svoje trditve ali vsaj, da je imela utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdila ali raznašala, storilec ne odgovarja za žaljivo obdolžitev. Gre za pomemben, t. i. opravičbeni razlog, zaradi katerega je lahko izključena tudi odgovornost za civilni delikt.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL0062800
ZPP člen 196. SZ člen 31, 31/1.
pogodba o upravljanju - odpoved pogodbe o upravljanju - soglasje vseh etažnih lastnikov - enotno sosporništvo
Ni sporno, da so v konkretnem primeru etažni lastniki enotni sosporniki. V konkretnem primeru niso tudi nujni sosporniki, ker ni procesne nujnosti, da so v pravdi udeleženi vsi, ki sicer izpolnjujejo pogoje za enotne sospornike (torej vsi etažni lastniki). Gre za dispozitivno enotno sosporništvo.
Res je možno govoriti o oblikovanju novega razmerja oziroma o spremembi obstoječega razmerja (upravljanja), vendar za tako spremembo po materialnem pravu, zadostuje udeležba več kot 50 % etažnih lastnikov, zato je dovolj, da na strani tožene stranke sodeluje več kot 50 % etažnih lastnikov in ni nujno, da sodelujejo vsi. Bo pa sodba učinkovala zoper vse etažne lastnike.
stroški pooblaščenca – odmera nagrade – uporaba količnika – znižanje količnika
Večinska sodna praksa v postopkih po ZDZdr upošteva ob odmeri nagrade odvetnikov tarifno številko 3101. Pri tem gre za tiste postopke pridržanja, ki se začno po uradni dolžnosti in ki se za odvetnika pričnejo s pristopom na narok na kraju samem, kjer se odvetniku vroči sklep o uvedbi postopka in postavitvi odvetnika ter izvedenca psihiatrične stroke, na istem naroku pa se opravi tudi zaslišanje pridržane osebe in ustna podaja izvida in mnenja izvedenca do katerega se odvetnik opredeli na samem naroku.
ZVCP člen 97, 97/2, 130. OZ člen 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 179, 180.
prometne nezgoda – objektivna odgovornost imetnika nevarne stvari – denarna odškodnina za smrt bližnjega - smrt pešca – ležanje pešca na cestišču – nepričakovanost dejanja - vzročna zveza – razbremenitev objektivne odgovornosti – konkurenca objektivne in subjektivne odškodninske odgovornosti – soprispevek pešca
Konkurenca objektivne in subjektivne (odškodninske) odgovornosti le izjemoma pripelje do popolne oprostitve objektivno odgovornega, saj se nepričakovanost dejanja oškodovanca presoja po najstrožjem merilu – merilu skrajne skrbnosti. V sfero rizika objektivno odgovornega imetnika nevarne stvari sodijo tudi neprevidna, nepremišljena in celo nekatera nerazumna ravnanja oškodovancev, torej ravnanja, ki bi se jim v življenju razumen človek izognil zato, da se ne bi po nepotrebnem izpostavljal nevarnosti. Dovolj je, da so taka ravnanja objektivno predvidljiva.
Pešec na vozišču v naselju in celo v bližini stanovanjske stavbe ne more biti nepričakovana ovira, ne glede na njegov položaj na vozišču. Navedeni pogoj za razbremenitev odgovornosti zavarovanca torej ni podan, prav tako pa tudi ne pogoj neprepričljivosti ali neizogibnosti. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da bi se zavarovanec lahko izognil posledicam peščevega ravnanja, če bi vozil z ustrezno prilagojeno hitrostjo (do 43 km/h) oziroma z ustrezno reakcijo obvoženja pešca.
V primeru, ko dejanje oškodovanca (pešca) ni nepričakovano in neodvrnljivo, vendar pa predstavlja prispevek k nastanku škode, nastane podlaga za delno oprostitev odškodninske odgovornosti imetnika nevarne stvari. Za ocenitev obsega delne oprostitve mora sodišče ugotoviti prispevek oškodovanca, in sicer v razmerju oziroma ob upoštevanju (skrbnosti) ravnanja imetnika nevarne stvari.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072810
ZPP člen 339, 339/2-14.
avtorska pravica – predvajanje glasbenih del - nadomestilo za uporabo – avtorski honorar – absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka - enostransko podpisani zapisnik
Tudi enostransko podpisani zapisnik je listinski dokaz, ki poleg tega, kdo ga je sestavil in podpisal, potrjuje tudi njegovo vsebino, pri čemer pa je oceniti njegovo dokazno moč v odnosu do drugih dokazov. Torej to ni javna listina, pri kateri se domneva za resnično tisto, kar je v njej zapisano, ampak je le dokaz, s katerim se lahko določeno dejstvo dokazuje.
V kolikor je bila v lokalu ob kontroli nameščena aparatura za predvajanje glasbenih del in se je ta tudi dejansko predvajala, je logično sklepati, da se je to enako dogajalo v bodoče po kontroli, vse do takrat, ko se ne ugotovi drugačno dejansko stanje, to je običajno do obvestila zavezanca za plačilo avtorskega honorarja tožeči stranki o spremenjenih okoliščinah po opravljeni kontroli. Neživljenjsko je od zastopnika, ki je kontrolo opravil, na zaslišanju o tej kontroli po več letih pričakovati, da bi znal natančno po spominu opisati aparaturo za predvajanje glasbe in je natančna označba takšne aparature tudi nepotrebna in nesmiselna.
predhodna odredba – domneva nevarnosti – verjetno izkazana terjatev – razveljavljen sklep o izvršbi v naložitvenem delu
Za izdajo predhodne odredbe zadostuje že do stopnje verjetnosti izkazan obstoj obligacijskega razmerja, iz katerega izhaja uveljavljana terjatev. Na verjetnost obstoja tega pravno relevantnega dejstva pa je sklepati, kadar razlogi, ki govorijo v prid temu dejstvu, prevladujejo nad razlogi, ki govore o nasprotnem.
Dajatveni del oziroma nalog za plačilo ni bil razveljavljen, le pravnomočen še ni postal, zato je sklep o izvršbi še vedno mogoče šteti za sodno odločbo o denarni terjatvi, ki še ni izvršljiva, torej za odločbo v smislu 257. člena ZIZ. Čim pa taka sodna odločba obstaja, se sodišču pri presoji pogojev za izdajo predhodne odredbe ni potrebno več ukvarjati s presojo višine in zapadlosti terjatve, torej verjetnostjo obstoja denarne terjatve, ker obstoječa še neizvršljiva sodna odločba to dejstvo predpostavlja. Zato je za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa nerelevantno pritožbeno izpodbijanje višine in zapadlosti upnikove denarne terjatve, katere zavarovanje v tem postopku uveljavlja.