ZGD-1 člen 263, 263/1, 265, 266, 268, 268/2. ZSDU člen 82.
sodelovanje delavcev pri upravljanju – zastopanje in predstavljanje družbe – neskrbnost člana uprave družbe
Glede na ureditev v 265. čl. ZGD-1 je bila sprejemanje odločitev obveznost (tudi) tožnice kot članice uprave. ZGD-1 v 1. odst. 263. čl. organu vodenja nalaga, da mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. V skladu s tem določilom je mogoče zaključiti, da je bila tožnica neskrbna, če odločitev ni sprejemala oziroma če ni sodelovala pri njihovem sprejemu, zaradi česar je odgovorna za opustitev.
pogodba o delu – napake materiala – poslovna odškodninska odgovornost – notifikacija napak
Podjemnik se ne more razbremeniti odgovornosti za stvarne napake, ker vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere, če je opustil obveznost obvestiti naročnika o napakah materiala.
sklep o napotitvi na pravdo – manj verjetna pravica
Katerim dedičem bo dodelilo vlogo tožnikov v pravdi, presodi zapuščinsko sodišče na podlagi podatkov spisa in skladno s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava.
sprožitev pravde pred razglasitvijo naknadno najdene oporoke – fotokopija oporoke
Sprožitev pravde pred razglasitvijo naknadno najdene oporoke ali predno zapuščinsko sodišče obvesti prizadete osebe o razglasitvi oporoke in jih opozori, da lahko uveljavljajo svoje pravice v pravdi, ni dopustna. Ko pravdno sodišče prejme tožbo (vloženo na podlagi drugega odstavka 222. člena ZD) mora preizkusiti, ali je bilo postopano po določbah prvega in drugega odstavka 222. člena ZD.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067861
ZPP člen 11.
zloraba pravic – vlaganje pravnih sredstev v denacionalizacijskem postopku – nasprotovanje gradbenemu posegu v postopku izdaje gradbenega dovoljenja
Zloraba procesnih pravic je v 11. členu ZPP definirana z generalno klavzulo, in sicer kot uporaba pravice z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo ali poštenjem.
Nima prav tožeča stranka, da vlaganje pravnih sredstev v denacionalizacijskem postopku in nasprotovanje gradbenemu posegu v postopku izdaje gradbenega dovoljenja predstavlja nedopustno ravnanje tožene stranke, ker je tako hotela preprečevati ali vsaj zavleči gradnjo in s tem povzročala škodo tožeči stranki. Pritožbeno sodišče soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni imela očitnega ali izključnega namena škodovati tožeči stranki, saj v ravnanju tožene stranke ni zaslediti elementov protipravnosti in nepoštenosti.
predlog za obnovo postopka – naknadno pridobljene listine
Pričakovati od tožeče stranke, da bi morala vedeti, da bi lahko do listin prišla preko točno določenega organa (v konkretnem primeru Komisije za varstvo osebnih podatkov pri Ministrstvu za notranje zadeve), je pretirano. Tožnik je namreč pred tem že zaprosil Ministrstvo za notranje zadeve (Policijsko postajo Krško) za želene podatke, ki jih zaradi uničenja ni mogel dobiti. V konkretnem primeru je potrebno upoštevati tudi, da je šlo za nezgodo, ki se je zgodila pred tridesetimi leti in v zvezi s tem oteženo zbiranje podatkov. Nenazadnje tudi tožena stranka sama ni našla zavarovalne police o zavarovanju vozila, udeleženega v prometni nezgodi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0072404
ZPP člen 105a, 105a/3, 343, 343/4. OZ člen 293, 293/1.
pravni interes za pritožbo – pravočasnost plačila sodne takse – plačilo denarne obveznosti preko banke – zavrnitev naloga za plačilo
Tožeča stranka se je zoper sodbo pritožila v tistem delu, v katerem v prvostopenjskem postopku ni uspela, s sedaj izpodbijanim sklepom pa je prvostopenjsko sodišče to njeno pritožbo štelo za umaknjeno. Evidentno je torej, da tožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper ta sklep, saj bi z morebitno ugoditvijo pritožbi tožeči stranki odprla možnost obravnavanja njene pritožbe zoper sodbo v tistem delu, ki je bila za toženo stranko ugodna in s tem možnost spremembe sodbe, ki ne bi bila v prid toženi stranki.
Iz pritožbi priloženega izpisa nalogov za račun tožeče tožeče stranke izhaja, da je njen nalog za plačilo sodne takse njena banka zavrnila, zato iz navedenega izpisa ni razvidno, da je sodno takso tega dne tožeča stranka plačala.
Da toženca v celotnem postopku s tožnikom nista ravnala nezakonito in nestrokovno, izhaja tudi iz poročila MNZ. Neutemeljeno se pritožba zavzema za to, da se sodišče ne bi smelo opreti na izsledke tega poročila. Dejstvo, da postopek pred MNZ stranki ne daje enakih pravic kot sodni postopek, poročilu oziroma izsledkom tega poročila a priori ne jemlje dokazne vrednosti.
padec na mokrih tleh v stanovanjski hiši – krivdna odgovornost – protipravnost opustitve – opustitev dolžnega ravnanja
Četudi se je mogoče strinjati, da se "od povprečno skrbnega lastnika hiše oziroma stanovanjskih prostorov pričakuje, da tla v stanovanjskih prostorih vzdržuje tako, da so suha in v posledici varno prehodna," pa ni nobenega (niti pravnega niti običajnega) pravila, ki bi mu nalagalo, da morajo biti tla vsak trenutek suha.
V primeru opustitve fizikalne vzročnosti ni. Zato je treba v takšnem primeru vselej najti pravno pravilo, ki domnevno odgovorni osebi nalaga določeno ravnanje, katerega namen je preprečiti nastanek takšnega tipa škodnega dogodka, kot se je v konkretnosti pripetil.
Etažni lastniki so dolžni kriti stroške iz skupnih delov zgradbe sorazmerno z njihovim solastniškim deležem oziroma v okviru meril, dogovorjenih s pogodbo o medsebojnih razmerjih. Posamezni etažni lastnik z enostranskim ravnanjem ne more vplivati na zakonsko ali pogodbeno obveznost, ki je torej neodvisna od tega, ali je ogrevanje dejansko uporabljal ali ne.
ZD člen 143, 164, 204. ZDen člen 16, 16/3, 74, 82, 88.
sklep o dedovanju – predlog za izločitev zapuščine – prizadeta oseba
Udeleženci res niso stranke zapuščinskega postopka po pokojnem M. (ker ne uveljavljajo kakšne pravice iz zapuščine), vendar pa to še ne pomeni, da niso upravičeni predlagati izdaje sklepa o dedovanju, saj lahko to stori vsaka prizadeta oseba.
odškodninska odgovornost psihiatrične ustanove, ki jo utrpi pacient
Tožena stranka odgovarja za škodo, ki jo utrpi pacient na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice zaradi skoka čez okno bodisi zaradi nestrokovnega dela oziroma namestitve neustreznosti oken.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0071335
ZPP člen 8, 12, 14, 285.
grajanje zavrnitve dokazov – pomoč prava nevešči stranki – verižno trčenje vozil
Toženec v pritožbi ne more uspešno grajati zavrnitev dokazov, ki jih je predlagala tožeča stranka. Tožeča stranka je predlagala dokaze za dokazovanje obstoja dejstev, ki jih je zatrjevala ona, ne pa za dokazovanje toženčevih trditev.
V okviru določila 12. člena ZPP je sodišče dolžno stranko opozoriti, da mora za svoje trditve predlagati dokaze, sodišče pa ni dolžno stranke opozoriti, katere konkretne dokaze mora predlagati.
V pojem dejanja oškodovanca, ki lahko pripelje do popolne oprostitve objektivno odgovornega, sodi le tako ravnanje, ki je popolnoma zunaj sfere objektivno odgovornega. Tožnik ni padel zaradi vinjenosti. Prav tako ni padel zaradi neprimerne vožnje ali neprimernega zaviranja kot samostojnega vzroka izven sfere delovanja avtomobila kot nevarne stvari. Spontane reakcije oškodovanca na nevaren položaj, ki ga je izzvalo nevarno delovanje motornega vozila, do katere je prišlo v konkretnem primeru, zato ni mogoče upoštevati kot ravnanja oškodovanca iz drugega odstavka 153. člena OZ.
ZFPPIPP člen 24, 24/2, 265, 265/1, 265/3, 266, 266/1, 266/2.
vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba – posebna pravila v stečaju – pogodba o zavarovanju terjatev – prenehanje trajnega pogodbenega razmerja
Sporno med pravdnima strankama je bilo pravno vprašanje, ali je tožena stranka v stečaju dolžna tožeči stranki plačati zapadle zavarovalne premije po pravilih o plačilu stroškov postopka, ker terjatev plačila zapadlih zavarovalnih premij izhaja iz vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, za katero z začetkom stečajnega postopka ne nastanejo pravne posledice iz pododdelka 5.3.2. zakona ali pa bi morala tožeča stranka v stečajnem postopku prijaviti terjatev iz naslova zapadlih in neplačanih terjatev in da torej za njih veljajo pravne posledice začetka stečajnega postopka.
Sodišče prve stopnje je glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje materialnopravno zmotno zaključilo, da Pogodba o zavarovanju terjatev ni vzajemno dvostranska neizpolnjena pogodba v smislu 24. člena ZFPPIPP. Ker sta imeli na dan začetka stečajnega postopka nad toženo stranko iz dvostransko neizpolnjene pogodbe tožeča in tožena stranka medsebojne terjatve, tožeča stranka zaradi začetka stečajnega postopka svojih terjatev za plačilo premij ni bila dolžna prijaviti.
izpraznitev skladiščnega prostora - plačilo najemnine oz. uporabnine - neupravičena pridobitev - pasivna legitimacija
Ob odločitvi, da je tožbeni zahtevek za izpraznitev spornega prostora neutemeljen, ker opreme v njem, ki je pretežno last občin, ni namestila toženka, se pokaže kot neutemeljen tudi tožbeni zahtevek glede plačila najemnine oziroma uporabnine v znesku 27.921,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo iz drugih razlogov. Ker toženki ni mogoče pripisati odgovornosti za skladiščenje opreme v spornem prostoru, tudi ne more biti obogatena na škodo tožnice v smislu člena 190 OZ ali 198 istega zakona.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072810
ZPP člen 339, 339/2-14.
avtorska pravica – predvajanje glasbenih del - nadomestilo za uporabo – avtorski honorar – absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka - enostransko podpisani zapisnik
Tudi enostransko podpisani zapisnik je listinski dokaz, ki poleg tega, kdo ga je sestavil in podpisal, potrjuje tudi njegovo vsebino, pri čemer pa je oceniti njegovo dokazno moč v odnosu do drugih dokazov. Torej to ni javna listina, pri kateri se domneva za resnično tisto, kar je v njej zapisano, ampak je le dokaz, s katerim se lahko določeno dejstvo dokazuje.
V kolikor je bila v lokalu ob kontroli nameščena aparatura za predvajanje glasbenih del in se je ta tudi dejansko predvajala, je logično sklepati, da se je to enako dogajalo v bodoče po kontroli, vse do takrat, ko se ne ugotovi drugačno dejansko stanje, to je običajno do obvestila zavezanca za plačilo avtorskega honorarja tožeči stranki o spremenjenih okoliščinah po opravljeni kontroli. Neživljenjsko je od zastopnika, ki je kontrolo opravil, na zaslišanju o tej kontroli po več letih pričakovati, da bi znal natančno po spominu opisati aparaturo za predvajanje glasbe in je natančna označba takšne aparature tudi nepotrebna in nesmiselna.
priposestvovanje služnostne pravice – družbena lastnina – nacionalizacija – potek priposestvovalne dobe
ODZ ni urejal pogojev za pridobitev služnostne pravice na nepremičnini v družbeni lastnini, ker te oblike lastnine ni poznal. Tožeča stranka zato v času veljavnosti ODZ ni mogla priposestvovati služnostne pravice na nepremični in v tem obdobju priposestvovalna doba ni mogla pričeti teči.
vrnitev darila – nastanek nove stvari – skupno premoženje zakoncev – vrnitev darila po razvezi zakonske zveze
Z vlaganji, opravljenimi v času trajanja zakonske zveze, sta pravdni stranki izdelali bivalne prostore v hiši, ki je ob daritvi imela izdelane le stene in kot navaja tožnica, vgrajena okna in vrata v pritličju in v grobem izdelane tlake. Sodišče prve stopnje je ob takšnih izhodiščih pravilno ugotovilo, da je bila z dokončanjem nepremičnine v času trajanja zakonske zveze izdelana nova stvar.
Kadar z vlaganji v podarjeno nepremičnino nastane nova stvar, zahtevek za vračilo darila v naravi ni utemeljen. Vrednost podarjene nepremičnine lahko razvezani zakonec uveljavlja v okviru zahtevka za delitev skupnega premoženja, kjer lahko zahteva vračunanje svojega večjega prispevka iz posebnega premoženja k ustvarjenemu skupnemu premoženju.