priposestvovanje – stanovanje – pravica uporabe na zemljišču – družbena lastnina – superficies solo cedit
Če je posameznik priposestvoval lastninsko pravico na stanovanju, je pridobil v istem trenutku tudi pravico uporabe na zemljišču v družbeni lastnini, na kateri stavba stoji. Ob uveljavitvi ZLNDL se je pravica uporabe nato transformirala v lastninsko pravico.
procesne obresti – male avtorske pravice – valorizacija tarifnih postavk – normativni del – nadomestilo za uporabo avtorskih del - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ne predstavlja pravne podlage za revalorizacijo tarifnih postavk iz tarifne priloge Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998.
V primeru komisijske pogodbe gre za posredno zastopanje, pri katerem komisionar deluje v interesu komitenta (za njegov račun), vendar v svojem imenu. Komisionarjeva ravnanja v nobenem primeru ne morejo imeti za posledico nastanka neposrednega pravnega razmerja med komitentom in kupcem, kot je značilno za neposredno zastopanje.
Ker tožnik ni stranka komisijske prodaje, sklenjene med prvo in drugo toženo stranko, ni aktivno legitimiran za razveljavljanje te pogodbe, zaradi česar je treba ta njegov zahtevek zavrniti.
Ker je toženka s pretežno verjetnostjo dokazala, da je bila sila pri trčenju tako majhna, da škoda zaradi tega ni nastala, v izpodbijani sodbi pa ni drugih ugotovitev, ki bi povečevale verjetnost nastanka škode in obstoja vzročno-posledične zveze med trčenjem in škodo, niti ni toženec v zvezi s tem uveljavljal morebitnih pomanjkljivosti sodbe v odgovoru na pritožbo, je pravilen sklep, da tožnik ni dokazal obstoja vzročne zveze med nedopustnim ravnanjem toženkine zavarovanke in uveljavljeno škodo.
izvršljivost notarskega zapisa – zapadlost celotne obveznosti – pisna izjava upnika – pogojnost izjave o odstopu
Zgolj zaradi dejstva, da v obvestilu o odstopu od pogodbe ni navedena številka notarskega zapisa kreditne pogodbe, upničini izjavi ni mogoče odrekati skladnosti s tretjim odstavkom 20.a člena ZIZ, pri čemer pritožnika niti ne trdita, da bi se upničina izjava o odstopu od pogodbe nanašala še na katero drugo številko kreditne pogodbe, ki jo imata morebiti sklenjeno z upnico, in ki ni podlaga tega izvršilnega postopka.
Pogoj, da bo upnica odstopila od pogodbe v primeru, če dolžnik neporavnanih zapadlih obveznosti do tega dne ne bo poravnal, je bil le v korist dolžniku, ki bi z naknadnim plačilom svojih že zapadlih obveznosti lahko preprečil odstop upnice od pogodbe in s tem zapadlost celotne terjatve.
skupno premoženje – delitev skupnega premoženja - civilna delitev skupnega premoženjska v pravdnem postopku - premoženjska razmerja med zakonci – nedovoljeno razpolaganje s stvarjo iz skupnega premoženja
Delitev skupnega premoženja v pravdi je dopustna, če obstajajo posebne okoliščine. Ena izmed takšnih okoliščin je tudi nedovoljeno razpolaganje enega zakonca s skupnim premoženjem.
nedovoljena pritožba – zahtevek na razveljavitev sklepa skupščine – pravni interes za pritožbo
V okviru presoje procesnih predpostavk je pritožbeno sodišče vpogledalo v javno dostopne podatke na spletni strani AJPES-a in ugotovilo, da je skupščina tožene stranke na seji dne 13.7.2011 sprejela sklep, s katerim je med drugim razveljavila tudi skupščinski sklep, ki ga je sprejela na svojem zasedanju dne 8.6.2009 in katerega razveljavitev zahteva tožeča stranka v predmetnem postopku. Ker je prišlo do posledice, ki jo s pritožbo (v okviru postavljenih tožbenih zahtevkov) zasleduje tožeča stranka, že zunaj sodnega postopka, tožeča stranka v pritožbenem postopku ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Meritorno odločanje sodišča o razveljavljenem skupščinskem sklepu tako ni več možno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je kršil pogodbene obveznosti, ker je odklonil opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi in ker kljub opozorilu direktorice na delo ni prišel. Glede na to, da je bil za podobne kršitve že predhodno pisno opozorjen (in je opozorilo prejel, preden je s kršitvami nadaljeval), mu je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
ZGD člen 405, 408, 408/4. ZSReg člen 31, 31/3, 31/4.
odstop likvidacijskega upravitelja – pravica odstopa s funkcije – enostranska izjava – imenovanje novega upravitelja
Izjava o odstopu je izraz volje osebe, da ne želi več opravljati določenega dela. Takšne izjave ni dopustno pogojevati z dejstvi in okoliščinami, katerih nastop ni odvisen od osebe, ki jo poda. Le v nepravem času ne sme biti dana. Učinkuje pa (v kolikor ni drugače določeno), ko se organ, ki je osebo imenoval, z njo seznani.
nujni delež – izračun nujnega deleža – prikrajšanje – ugotovitev vrednosti zapuščine – vrnitev daril
Do vračanj daril pride šele tedaj, ko se z zmanjšanjem oporočnih razpolaganj in z vračunanjem darila nujnemu dediču, prikrajšanja nujnega deleža ne da odpraviti.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – domneva o obstoju izbrisnega razloga – neposlovanje na poslovnem naslovu
Sodišče prve stopnje je zmotno materialnopravno zaključilo, da bi družbi uspelo ustaviti izbrisni postopek samo s predložitvijo dokaza, da sprejema uradno pošto. Družba namreč lahko izpodbije domnevo iz 1. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP tudi, v kolikor izkaže, da na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, posluje. To pa je družba v ugovoru zoper sklep o začetku postopka izbrisa tudi trdila in za svoje trditve ponudila dokaze.
začasna odredba – kontradiktornost v postopku zaradi izdaje začasne odredbe – prekoračitev trditvene podlage
Pri presoji, ali naj se v postopku zaradi izdaje začasne odredbe vzpostavi kontradiktornost takoj ali šele po odločitvi o predlogu, mora sodišče poleg razlogov, zaradi katerih se začasna odredba predlaga, tehtati tudi možne posledice, ki bi jih le-ta lahko imela za nasprotno stranko.
Če se odloči, da bo o predlogu odločalo, še preden se je o njem izjavila nasprotna stranka, mora paziti, da svojo odločitev utemelji zgolj z dejstvi, ki jih je predlagatelj zatrjeval. Tudi če je razumno pričakovati, da bo nasprotna stranka, če bi ji sodišče predlog vročilo v odgovor, predlogu nasprotovala z navedbo določenih dejstev, to ne more pomeniti podlage, da jih sodišče upošteva v naprej in samo.
stroški postopka - stroški za zastopanje - ZOdvT - brezplačna pravna pomoč
Tožniku je bila odobrena brezplačna pravna pomoč za zastopanje v postopku pred sodiščem prve stopnje. Glede na to, da je tožnik tožbo vložil še pred odobritvijo brezplačne pravne pomoči in da so mu že tedaj nastali nekateri stroški za zastopanje, je (ker je v sporu uspel) upravičen do povračila stroškov postopka, ki so mu nastali do dneva vložitve prošnje, za čas od tega dne dalje pa je dolžna tožena stranka stroške postopka povrniti na račun sodišča.
izguba zavarovalnih pravic – zapustitev kraja prometne nezgode
Toženec bi glede na prometno situacijo in okoliščine nesreče lahko opazil, da je povzročil kritično situacijo ter da se je zaradi tega za njim po končanem prehitevanju zgodila prometna nezgoda, kar pomeni da je vedel oziroma bi moral vedeti, da je povzročil prometno nezgodo, pa je kljub temu zapustil kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju. S tem niso podani razlogi, ki bi izključevali toženčevo krivdo za pobeg s kraja nesreče, s tem pa tudi ne razlogi, ki bi ga rešili izgube zavarovalnih pravic.
odpoved najemne pogodbe – izselitev iz stanovanja – najemnik neprofitnega stanovanja – izjemne okoliščine – težko socialno stanje
Na toženi stranki (najemniku) je dokazno breme za obstoj izjemnih okoliščin, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine.
DRUŽINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067860
ZD člen 213, 213/1. ZZZDR člen 51, 51/2, 59.
skupno premoženje – deleži na skupnem premoženju zakoncev – zakonska domneva – napotitev na pravdo – prekinitev zapuščinskega postopka – imetništvo nepremičnin – imetništvo denarnih sredstev - imetništvo premičnin
V zvezi z institutom skupnega premoženja zakoncev velja zakonska domneva le glede njunih polovičnih deležev na obstoječem skupnem premoženju; zakonske domneve o obstoju skupnega premoženja zgolj na podlagi dejstva dolgoletnega obstoja zakonske zveze ni.
Močnejša je pravica tistega dediča, ki svoje zahtevke temelji na obstoječem zemljiškoknjižnem stanju. Dedič, ki zatrjuje, da nepremičnine niso (v celoti) last tistega, ki je kot lastnik vknjižen v zemljiški knjigi, mora dokazati, da ima močnejšo pravico: da je torej on v celoti ali deloma lastnik.
Domneva se, da denarna sredstva pripadajo imetniku osebnega računa; tistemu, ki ima na banki depozit; tistemu, ki je sredstva vložil v sklade.