nedovoljena pritožba – zahtevek na razveljavitev sklepa skupščine – pravni interes za pritožbo
V okviru presoje procesnih predpostavk je pritožbeno sodišče vpogledalo v javno dostopne podatke na spletni strani AJPES-a in ugotovilo, da je skupščina tožene stranke na seji dne 13.7.2011 sprejela sklep, s katerim je med drugim razveljavila tudi skupščinski sklep, ki ga je sprejela na svojem zasedanju dne 8.6.2009 in katerega razveljavitev zahteva tožeča stranka v predmetnem postopku. Ker je prišlo do posledice, ki jo s pritožbo (v okviru postavljenih tožbenih zahtevkov) zasleduje tožeča stranka, že zunaj sodnega postopka, tožeča stranka v pritožbenem postopku ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Meritorno odločanje sodišča o razveljavljenem skupščinskem sklepu tako ni več možno.
motenje posesti – javno dobro – cestni svet – vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja
Z motenjsko pravdo lahko posestnik zahteva vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja, kot ga zatrjuje. Ker pa je tožnica zatrjevala le, da je nepremičnino imela v posesti tako, da je na njej kosila travo, je dolžnost toženke, da vzpostavi takšno posestno stanje, ki bo omogočalo zatrjevani način izvrševanja posesti.
Pogodba po vsebini predstavlja dogovor o zakupu kapacitet tožeče stranke. Tožeča stranka se je zavezala naročnikom dati na razpolago določene kapacitete v obsegu pogodbeno zagotovljenih storitev, naročniki pa so se zavezali za opravljene storitve plačati mesečni pavšal. Materialnopravno pa to pomeni, da višina pavšala ni odvisna od dejanske količine opravljenih storitev, kar pa samo po sebi ni v nasprotju z načelom enakih dajatev.
Napake opravljenih storitev s strani tožeče stranke ne morejo predstavljati takšnih spremenjenih okoliščin, zaradi katerih bi bila obveznost ene pogodbene stranke otežena.
Tožeča stranka je namreč zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe (odstop vtoževane terjatve prevzemniku A. d.o.o.) v skladu z relevantno teorijo prilagodila tožbeni zahtevek tako, da je zahtevala izpolnitev v korist pridobitelja terjatve. Pri tem se stranki nista spremenili, nespremenjen pa je tudi ostal prvotni tožbeni zahtevek, saj predstavlja njegova dopolnitev med postopkom le način izpolnitve obveznosti.
Izpolnitev s subrogacijo predpostavlja glede na določbe. 299. člena ZOR dogovor izpolnitelja bodisi z upnikom, bodisi z dolžnikom, da bo z izpolnitvijo tuje obveznosti, izpolnjena terjatev prešla nanj.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 148, 148/1, 179, 179/1. KZ-1 člen 169. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - poseg v osebnostne pravice - razžalitev
Če oškodovanec vtožuje odškodnino za več različnih vrst nepremoženjske škode, se mu v izreku sicer dosodi enoten znesek odškodnine, v obrazložitvi sodbe pa je treba navesti, koliko znaša pravična odškodnina za vsako obliko (vrsto) nepremoženjske škode. V kolikor sodba te obrazložitve ne vsebuje, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je kršil pogodbene obveznosti, ker je odklonil opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi in ker kljub opozorilu direktorice na delo ni prišel. Glede na to, da je bil za podobne kršitve že predhodno pisno opozorjen (in je opozorilo prejel, preden je s kršitvami nadaljeval), mu je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
priposestvovanje – stanovanje – pravica uporabe na zemljišču – družbena lastnina – superficies solo cedit
Če je posameznik priposestvoval lastninsko pravico na stanovanju, je pridobil v istem trenutku tudi pravico uporabe na zemljišču v družbeni lastnini, na kateri stavba stoji. Ob uveljavitvi ZLNDL se je pravica uporabe nato transformirala v lastninsko pravico.
Že pojmovno vplačilo pomeni določeno količino denarnega zneska in ne more predstavljati izročitve stvarnega vložka. ZGD -1 namreč tudi v 475. členu govori o tem, da se osnovni vložek lahko zagotovi v denarju ali kot stvarni vložek, pri čemer zagotovilo v denarju pojmuje kot vplačilo, zagotovilo stvarnega vložka pa kot izročitev družbi. V 486. členu ZGD -1 je tako urejen kaducitetni postopek le za primer družbenikovega nevplačila (torej denarnega zneska) osnovnega vložka.
Pri razlagi določbe 2. odst. 74. čl. ZZad glede presoje, ali so bila sporna zemljišča pridobljena odplačno ali ne, je treba uporabiti Navodila o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Zmotno je stališče sodišča, da so Navodila v nasprotju z ustavo in zakonom, zaradi česar je zavrnilo njihovo uporabo (exceptio illegalis).
poseg v čast in dobro ime – poseg v osebnostne pravice v kandidacijskem postopku - podatek o kazenskih ovadbah
DTS je podatek o kazenskih ovadbah zoper tožnika in o njegovi nepravnomočni obsodbi uporabil pri izvrševanju svoje uradne dolžnosti in zaradi potreb kandidacijskega postopka, v katerem se preverja tudi osebnostna primernost prijavljenih kandidatov za funkcijo državnega tožilca. S svojimi ugotovitvami pa je po končanem postopku moral seznaniti vse prijavljene kandidate. Toženka po navedenem ni kršila tožnikove pravice do časti in dobrega imena.
Kazenske ovadbe za domnevna kazniva dejanja, ki naj bi jih storil tožnik in kazenski postopek, ki je tekel zoper tožnika, ne predstavljajo dejstev zasebnega življenja, zato s spornim zapisom ni moglo priti do kršitve tožnikove ustavne pravice do zasebnosti.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0061702
ZDen člen 72. ZRPPN člen 49, 50, 51. ZOR člen 371.
predlog za določitev odškodnine – odškodnina za odplačno pridobljeno nepremičnino - pravica do sodnega varstva – rok za vložitev predloga za določitev višine odškodnine – zastaralni rok za vložitev predloga za določitev odškodnine - pretrganje roka
Delna odločba upravne enote v denacionalizacijskem postopku je postala pravnomočna dne 30. 10. 1995. Od tega dne dalje je pričel teči trimesečni rok za sporazumno določitev odškodnine pred upravnim organom po 49. in 50. členu ZRPPN, po poteku trimesečnega roka pa je upravičenec do odškodnine (predlagatelj) pridobil pravico do sodnega varstva. Takrat (po preteku trimesečnega roka, torej 30. 1. 1996) je za predlagatelja tudi pričel teči splošni petletni zastaralni rok po 371. členu ZOR, da v skladu z drugim odstavkom 51. člena ZRPPN vloži predlog za določitev odškodnine na sodišče.
ZGD člen 405, 408, 408/4. ZSReg člen 31, 31/3, 31/4.
odstop likvidacijskega upravitelja – pravica odstopa s funkcije – enostranska izjava – imenovanje novega upravitelja
Izjava o odstopu je izraz volje osebe, da ne želi več opravljati določenega dela. Takšne izjave ni dopustno pogojevati z dejstvi in okoliščinami, katerih nastop ni odvisen od osebe, ki jo poda. Le v nepravem času ne sme biti dana. Učinkuje pa (v kolikor ni drugače določeno), ko se organ, ki je osebo imenoval, z njo seznani.
mejni spor – določitev meje – spor o lastninski pravici – ustavitev nepravdnega postopka
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se nasprotna udeleženca sklicujeta in priznavata mejo po podatkih katastra, predlagatelj pa zahteva mejo po uživanju, ki traja najmanj 40 let, v konkretnem primeru ne gre za spor o meji, temveč za spor o lastninski pravici. Za reševanje takih sporov pa je pristojno odločati sodišče v pravdnem postopku.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – valorizacija odškodnine
Tožena stranka je tožnici pred pravdo v celoti poravnala odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Ker je obveznost zavarovalnice zaradi izpolnitve v tem delu prenehala, valorizacija tega zneska na dan izdaje sodbe ni potrebna. To pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru valorizirati in všteti – v smislu delnega plačila – zgolj tiste zneske odškodnine, na račun katerih je zavarovalnica pred pravdo opravila delno plačilo.
Izmerjena vrednost alkohola v litru izdihanega zraka pri tožencu (0,92 mg/l, kar je preračunano 1,9 promila) močno presega mejno vrednost, do katere je voznik še lahko pod vplivom alkohola.
Ker se je vsak dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo, rušenje objekta po naročilu lastnice objekta avtomatično ne izključi odškodninske odgovornosti izvajalke rušenja, vendar je to okoliščino treba upoštevati pri presoji, ali je bilo ravnanje prve toženke v okoliščinah konkretnega primera v skladu s profesionalno skrbnostjo.
stroški postopka - stroški za zastopanje - ZOdvT - brezplačna pravna pomoč
Tožniku je bila odobrena brezplačna pravna pomoč za zastopanje v postopku pred sodiščem prve stopnje. Glede na to, da je tožnik tožbo vložil še pred odobritvijo brezplačne pravne pomoči in da so mu že tedaj nastali nekateri stroški za zastopanje, je (ker je v sporu uspel) upravičen do povračila stroškov postopka, ki so mu nastali do dneva vložitve prošnje, za čas od tega dne dalje pa je dolžna tožena stranka stroške postopka povrniti na račun sodišča.
poimenovanje vloge – vsebina vloge – zahteva za varstvo zakonitosti – predlog za dopustitev revizije
Tožnik je vlogo določno označil kot zahtevo za varstvo zakonitosti in jo je zato tudi kot tako obravnavati. V vlogi se ni skliceval na določilo 367.a člena ZPP niti ni z besedico v vlogi označil, da predlaga dopustitev revizije. V sami vsebini vloge tožnik ni navedel nobenih navedb, ki jih mora imeti predlog za dopustitev revizije.