pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe – odločba državnega organa – originarna pridobitev lastninske pravice – javna dražba – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – dobrovernost kupca
(Ne)dobrovernost kupca nima nobene teže, ko gre za nakup na javni dražbi v okviru izvršilnega postopka. Kupec v takšnem primeru veljavno pridobi lastninsko pravico, tudi če ni bil v dobri veri.
Pri prodaji na javni dražbi se lastništvo pridobi že s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine, medtem ko ima vpis v zemljiško knjigo le publicitetni učinek.
ZDR člen 36, 36/1, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/1. KZ-1 člen 236, 236/1. ZGD-1 člen 39, 39/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - poslovna skrivnost - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Tožnica je kršila svoje obveznosti iz delovnega razmerja s tem, ko je listine, ki se nanašajo na delovno razmerje njenega sodelavca, do katerih pri svojem delu ni imela dostopa, posredovala tretjemu. Ne glede na to, ali je v teh listinah šlo za poslovne skrivnosti tožene stranke, je dejstvo, da vsebujejo osebne podatke in že zaradi tega ni sprejemljivo ravnanje tožnice z njimi. Ker pa toženi stranki zaradi ravnanja tožnice ni nastala (občutna) škoda in ker niso bile podane okoliščine, ki bi onemogočale nadaljevanje delovnega razmerja, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
izločitveni zahtevek iz zapuščine - oseba, ki ni dedič – priposestvovanje nepremičnine vpisane na zapustnika – dodatni sklep o dedovanju
O „izločitvenem zahtevku iz zapuščine“ predlagateljice, ki ni dedinja in ki trdi, da je nepremičnino, ki je zemljiškoknjižno še vedno vpisana za zapustnika, priposestvovala, v zapuščinskem postopku ni mogoče odločati.
izguba zavarovalnih pravic – zapustitev kraja prometne nezgode
Toženec bi glede na prometno situacijo in okoliščine nesreče lahko opazil, da je povzročil kritično situacijo ter da se je zaradi tega za njim po končanem prehitevanju zgodila prometna nezgoda, kar pomeni da je vedel oziroma bi moral vedeti, da je povzročil prometno nezgodo, pa je kljub temu zapustil kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju. S tem niso podani razlogi, ki bi izključevali toženčevo krivdo za pobeg s kraja nesreče, s tem pa tudi ne razlogi, ki bi ga rešili izgube zavarovalnih pravic.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069556
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/3. OZ člen 5.
začasna odredba - pristojnost – civilnopravno razmerje – zloraba bančne garancije – načelo vestnosti in poštenja – odškodninska odgovornost države
Razmerje, ki je predmet presoje v tem postopku, je civilnopravno razmerje, ki je bilo po naročilu upnika, T., d.d., vzpostavljeno med dolžnikom kot upravičencem iz garancije in banko. Ker je bila garancija dana nepreklicno in na prvi poziv, se sodišče pri presoji pogojev za njeno vnovčitev ne sme ukvarjati z ugovori iz upravnopravnega razmerja, iz katerega izvirajo obveznosti, za zavarovanje katerih je bila dana.
Stališče pritožnika, da bi o zlorabi pravic iz bančne garancije oziroma o zvijačnem ravnanju lahko govorili le v primeru načrtnega, namernega izvajanja dejanj na škodo upnika, je zmotno. Agencija in MKGP sta sodelovala v spornem (upravnem) postopku in bila udeležena na sestanku, na katerem je bil sklenjen dogovor glede podaljšanja roka za izvedbo obveznosti iz Načrta prestrukturiranja. Agencija je torej bila seznanjena s potekom dogajanj, ki so vplivala na unovčitev bančne garancije. In ker je MGFG z opustitvijo odločitve upniku preprečilo, da bi izpolnil obveznosti iz Načrta prestrukturiranja, poskus unovčitve bančne garancije nedvomno ne predstavlja vestnega in poštenega ravnanja organa tožene stranke, za katerega le-ta odgovarja.
ZDR člen 73, 73/3, 92, 92/2, 92/2-2, 109, 118, 118/1. ZPP člen 257, 286.b, 286.b/1, 287, 287/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - odpovedni rok - sprememba delodajalca - sodna razveza - odškodnina - zaslišanje strank - pravočasno grajanje procesnih kršitev
Tožnica ni upravičena do odškodnine po prvem odstavku 118. člena ZDR, saj ji delovno razmerje ni prenehalo na podlagi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, ampak zaradi zakonito podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pri kateri je bil napačno določen le datum prenehanja delovnega razmerja (ker ni bilo upoštevano, da je tožnica upravičena do daljšega odpovednega roka glede na kontinuiteto delovnega razmerja pri toženi stranki in prejšnjem delodajalcu, od katerega je bila prevzeta).
določitev preživnine – novote v sporu iz razmerij med starši in otroki – trditveno in dokazno breme v sporih iz družinskih razmerij – pridobitna nesposobnost preživninskega zavezanca – postavitev izvedenca
Pri reševanju sporov iz razmerij med starši in otroci dopušča ZPP tudi še v pritožbenem postopku navajanje novih dejstev in predlaganje dokazov zanje, vendar tudi v teh sporih velja splošno načelo pravdnega postopka o trditvenem in dokaznem bremenu, kot ga opredeljuje 7. člen ZPP (razpravno načelo). Stranka mora torej sama zatrditi pravno relevantna dejstva, v dokaz teh trditev pa mora (sama) predlagati tudi dokaze.
Sodišče samo namreč nima znanja, da bi lahko ocenilo, ali je toženec zaradi uživanja (v pritožbi navedenih) zdravil pridobitno nesposoben (oziroma nezmožen pridobivati sredstva za plačevanje preživnine). Glede tega vprašanja bi moral pritožnik predlagati mnenje zdravnika oziroma izvedenca, ki bi lahko v skladu s pravili svoje stroke nanj odgovoril.
Pogodba po vsebini predstavlja dogovor o zakupu kapacitet tožeče stranke. Tožeča stranka se je zavezala naročnikom dati na razpolago določene kapacitete v obsegu pogodbeno zagotovljenih storitev, naročniki pa so se zavezali za opravljene storitve plačati mesečni pavšal. Materialnopravno pa to pomeni, da višina pavšala ni odvisna od dejanske količine opravljenih storitev, kar pa samo po sebi ni v nasprotju z načelom enakih dajatev.
Napake opravljenih storitev s strani tožeče stranke ne morejo predstavljati takšnih spremenjenih okoliščin, zaradi katerih bi bila obveznost ene pogodbene stranke otežena.
Tožeča stranka je namreč zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe (odstop vtoževane terjatve prevzemniku A. d.o.o.) v skladu z relevantno teorijo prilagodila tožbeni zahtevek tako, da je zahtevala izpolnitev v korist pridobitelja terjatve. Pri tem se stranki nista spremenili, nespremenjen pa je tudi ostal prvotni tožbeni zahtevek, saj predstavlja njegova dopolnitev med postopkom le način izpolnitve obveznosti.
Izpolnitev s subrogacijo predpostavlja glede na določbe. 299. člena ZOR dogovor izpolnitelja bodisi z upnikom, bodisi z dolžnikom, da bo z izpolnitvijo tuje obveznosti, izpolnjena terjatev prešla nanj.
nujni delež – izračun nujnega deleža – prikrajšanje – ugotovitev vrednosti zapuščine – vrnitev daril
Do vračanj daril pride šele tedaj, ko se z zmanjšanjem oporočnih razpolaganj in z vračunanjem darila nujnemu dediču, prikrajšanja nujnega deleža ne da odpraviti.
začasna odredba – kontradiktornost v postopku zaradi izdaje začasne odredbe – prekoračitev trditvene podlage
Pri presoji, ali naj se v postopku zaradi izdaje začasne odredbe vzpostavi kontradiktornost takoj ali šele po odločitvi o predlogu, mora sodišče poleg razlogov, zaradi katerih se začasna odredba predlaga, tehtati tudi možne posledice, ki bi jih le-ta lahko imela za nasprotno stranko.
Če se odloči, da bo o predlogu odločalo, še preden se je o njem izjavila nasprotna stranka, mora paziti, da svojo odločitev utemelji zgolj z dejstvi, ki jih je predlagatelj zatrjeval. Tudi če je razumno pričakovati, da bo nasprotna stranka, če bi ji sodišče predlog vročilo v odgovor, predlogu nasprotovala z navedbo določenih dejstev, to ne more pomeniti podlage, da jih sodišče upošteva v naprej in samo.
zahtevek za izločitev iz zapuščine zapustnika - življenjska skupnost z zapustnikom - prispevek dediča k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja
Res sicer v 32. členu ZD ni izrecno določeno, da je izločitev prispevka dediča omejeno le na čas skupnega življenja, vendar to nedvomno izhaja že iz logične razlaga določbe, ko je življenjska skupnost in prispevek dediča vezati na isto časovno obdobje, saj za drugačno razlago ni opore.
Zahtevek po 32. členu ZD za izločitev je stvarno pravni in se pri tem upošteva vsaka pomoč dediča, ki predstavlja prispevek k ohranitvi ali povečanju zapustnikovega premoženja, ne glede na to, ali je imel ta dedič morebiti tudi koristi od tega premoženja. V kolikor je upravičeni dedič iz 32. člena ZD imel dejansko tudi koristi pri prispevku na zapustnikovem premoženju, je to lahko bilo darilo zapustnika temu dediča, ali pa ima zapustnik oziroma po njem njegovi dediči obligacijski zahtevek za povračilo te koristi.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – domneva o obstoju izbrisnega razloga – neposlovanje na poslovnem naslovu
Sodišče prve stopnje je zmotno materialnopravno zaključilo, da bi družbi uspelo ustaviti izbrisni postopek samo s predložitvijo dokaza, da sprejema uradno pošto. Družba namreč lahko izpodbije domnevo iz 1. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP tudi, v kolikor izkaže, da na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, posluje. To pa je družba v ugovoru zoper sklep o začetku postopka izbrisa tudi trdila in za svoje trditve ponudila dokaze.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068389
OZ člen 179. ZPP člen 212, 285, 286.
poškodba s strani varnostnika v lokalu - odgovornost družbe za varovanje - nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – bodoče telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti – materialno procesno vodstvo – trditvena podlaga
Materialno procesno vodstvo ni samostojno procesno načelo, marveč gre za metodo sojenja, da se ostala procesna načela znajdejo v ustreznem medsebojnem sorazmerju. Sodišče je na pomanjkljivosti v trditveni ali dokazni ponudbi strank dolžno opozoriti le, če takšno pomanjkljivost objektivno gledano lahko opazi.
mejni spor – določitev meje – spor o lastninski pravici – ustavitev nepravdnega postopka
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se nasprotna udeleženca sklicujeta in priznavata mejo po podatkih katastra, predlagatelj pa zahteva mejo po uživanju, ki traja najmanj 40 let, v konkretnem primeru ne gre za spor o meji, temveč za spor o lastninski pravici. Za reševanje takih sporov pa je pristojno odločati sodišče v pravdnem postopku.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – nova dejstva in dokazi – možnost izdaje ugodnejše odločbe
Četudi bi predlagatelji navedli dejstva in predložili dokaze, na podlagi katerih predlagajo obnovo postopka, zanje ne bi bila izdana ugodnejša odločba in bi bil predlog tudi v tem primeru zavrnjen. Predlog bi bil tudi v tem primeru zavrnjen, saj so predlagatelji glede vračila zaplenjenega premoženja izbrali upravni postopek, zato bi morali tudi odškodnino iz naslova manjše vrednosti zaplenjenega premoženja uveljavljati v upravnem postopku in ne v sodnem.