Če se že takoj po zagonu stroja ugotovijo napake, ki so narekovale popravila ob njihovi reklamaciji, je po pravilih tehnične strojne stroke, kot izhaja iz izvedenskega mnenja, obratovanje stroja vse do odprave napak obravnavati kot poskusno obratovanje. Tudi po presoji pritožbenega sodišča namreč v obravnavanem primeru ni mogoč zaključek, da je tožena stranka zgolj z zagonom stroja izpolnila vse svoje pogodbene obveznosti iz dobave brezhibno delujočega stroja.
pogodba o bančnem depozitu – hrvaški varčevalci – statusno preoblikovanje banke – odgovornost banke za depozit – podružnica -matična banka – pasivna legitimacija
UZITUL-A, ki je bil sprejet leta 1994, torej po razpadu SFRJ, je določil, da tožena stranka obdrži obveznosti za devize, vložene v njenih podružnicah izven RS, pri čemer te njene odgovornosti ni z ničemer pogojeval. Sodišče prve stopnje se s takšnim nesklepčnim ugovorom tožene stranke utemeljeno ni ukvarjalo, sodba pa zaradi tega ni pomanjkljiva v smislu 14. točke 2. odst. 339. čl. ZPP.
ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobroverni posestnik - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dokazna ocena - pritožbene novote - preiskovalna dolžnost
Po sprejemu SPZ je bilo res sprejeto zelo strogo stališče do presoje dobrovernosti kot predpostavke priposestvovanja lastninske pravice na nepremičninah, in sicer zaradi povečanega in izrecno poudarjenega pomena načela zaupanja v zemljiško knjigo. Izkazalo pa se je, da omenjeno strogo stališče v praksi lahko vodi do neustreznih rešitev. Zato je v pravni teoriji že preseženo oziroma omiljeno. Sledi ji tudi novejša sodna praksa, ki ugotavlja opravičljivost zmote vsakokratnega posestnika upoštevaje vse okoliščine primera. Posest je dobroverna (oziroma poštena po ODZ), če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti ni njegova. Prepričan mora biti, da je njegova, tudi po tem, ko s povprečno skrbnostjo razmisli o vseh okoliščinah. Med priposestvovalno dobo ne sme biti razlogov oziroma posebnih okoliščin, zaradi katerih bi lahko posumil, da stvar morda pripada komu drugemu, in zaradi katerih bi njega oziroma njegove pravne prednike bremenila dolžnost razčistiti vsebino lastninskih razmerij.
subjektivna sprememba tožbe – pomanjkanje procesne predpostavke sposobnosti biti stranka – sosporniki – solastniki
Če oseba, ki je navedena kot stranka, že ob vložitvi tožbe ni več obstajala, pomanjkanja procesne predpostavke sposobnosti biti stranka ni mogoče odpraviti. Sodišče bi moralo tožbo v delu, ki se nanaša na umrla solastnika, zato zavreči.
Toženka uveljavlja pridobitev lastninske pravice na nepremičninah s priposestvovanjem. Narava pravice, ki jo uveljavlja tožnica, solastnikov spornih nepremičnin ne postavlja v tako razmerje, ki bi terjalo njihovo enotno obravnavanje. Narava pravnega razmerja tudi ne preprečuje različne odločitve za posamezne solastnike. Odločitev o tožbenem zahtevku v razmerju do vsakega od toženih solastnikov in njihovih deležev tako ne bi posegla v upravičenja solastnikov, ki niso toženi. Glede na navedeno ni razloga po zahtevi udeležbe vseh solastnikov v pravdi v okviru enotnega sosporništva.
izpraznitev skladiščnega prostora - plačilo najemnine oz. uporabnine - neupravičena pridobitev - pasivna legitimacija
Ob odločitvi, da je tožbeni zahtevek za izpraznitev spornega prostora neutemeljen, ker opreme v njem, ki je pretežno last občin, ni namestila toženka, se pokaže kot neutemeljen tudi tožbeni zahtevek glede plačila najemnine oziroma uporabnine v znesku 27.921,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo iz drugih razlogov. Ker toženki ni mogoče pripisati odgovornosti za skladiščenje opreme v spornem prostoru, tudi ne more biti obogatena na škodo tožnice v smislu člena 190 OZ ali 198 istega zakona.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072810
ZPP člen 339, 339/2-14.
avtorska pravica – predvajanje glasbenih del - nadomestilo za uporabo – avtorski honorar – absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka - enostransko podpisani zapisnik
Tudi enostransko podpisani zapisnik je listinski dokaz, ki poleg tega, kdo ga je sestavil in podpisal, potrjuje tudi njegovo vsebino, pri čemer pa je oceniti njegovo dokazno moč v odnosu do drugih dokazov. Torej to ni javna listina, pri kateri se domneva za resnično tisto, kar je v njej zapisano, ampak je le dokaz, s katerim se lahko določeno dejstvo dokazuje.
V kolikor je bila v lokalu ob kontroli nameščena aparatura za predvajanje glasbenih del in se je ta tudi dejansko predvajala, je logično sklepati, da se je to enako dogajalo v bodoče po kontroli, vse do takrat, ko se ne ugotovi drugačno dejansko stanje, to je običajno do obvestila zavezanca za plačilo avtorskega honorarja tožeči stranki o spremenjenih okoliščinah po opravljeni kontroli. Neživljenjsko je od zastopnika, ki je kontrolo opravil, na zaslišanju o tej kontroli po več letih pričakovati, da bi znal natančno po spominu opisati aparaturo za predvajanje glasbe in je natančna označba takšne aparature tudi nepotrebna in nesmiselna.
predhodna odredba – domneva nevarnosti – verjetno izkazana terjatev – razveljavljen sklep o izvršbi v naložitvenem delu
Za izdajo predhodne odredbe zadostuje že do stopnje verjetnosti izkazan obstoj obligacijskega razmerja, iz katerega izhaja uveljavljana terjatev. Na verjetnost obstoja tega pravno relevantnega dejstva pa je sklepati, kadar razlogi, ki govorijo v prid temu dejstvu, prevladujejo nad razlogi, ki govore o nasprotnem.
Dajatveni del oziroma nalog za plačilo ni bil razveljavljen, le pravnomočen še ni postal, zato je sklep o izvršbi še vedno mogoče šteti za sodno odločbo o denarni terjatvi, ki še ni izvršljiva, torej za odločbo v smislu 257. člena ZIZ. Čim pa taka sodna odločba obstaja, se sodišču pri presoji pogojev za izdajo predhodne odredbe ni potrebno več ukvarjati s presojo višine in zapadlosti terjatve, torej verjetnostjo obstoja denarne terjatve, ker obstoječa še neizvršljiva sodna odločba to dejstvo predpostavlja. Zato je za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa nerelevantno pritožbeno izpodbijanje višine in zapadlosti upnikove denarne terjatve, katere zavarovanje v tem postopku uveljavlja.
Dovolj je neoblično strinjanje zakonca, da se lahko šteje, da gre za skupno in sporazumno razpolaganje s skupnim premoženjem.
Razpolaganje z nedoločenim deležem zakonca na skupnem premoženju s pravnimi posli inter vivos ima za posledico ničnost pravnega posla, medtem ko predstavlja zakončevo enostransko razpolaganje s posamezno stvarjo iz skupnega premoženja razlog za izpodbojnost pravnega posla.
Zahtevek za ugotovitev neveljavnosti pogodbe, ki je izpodbojna in ne nična, ne vsebuje tudi razveljavitvenega zahtevka in ga je treba zaradi nesklepčnosti zavrniti. Pri tem pa tudi ne gre za nesklepčnost, ki bi se jo dalo odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega zahtevka, saj bi morala tožeča stranka tožbo spremeniti.
S trditvami, da v dednem dogovoru ni izražena prava dedičeva volja, je mogoče izpodbijati dedni dogovor s tožbo za njegovo razveljavitev, in ne s pritožbo zoper sklep o dedovanju.
odgovornost drugih za mladoletnika – odgovornost šole
Res se 26. člen Pravil o hišnem redu za šolske delavce nanaša na prepoved zapuščanja učilnice med izvajanjem pouka. Vendar pa je pretogo njegovo naziranje, da se izvajanje pouka absolutno preneha s trenutkom šolskega zvonca, ki naznanja zaključek šolske ure ali z oznanitvijo učitelja, da je šolske ure konec. Pravilno je, da se prepoved zapuščanja učilnice širi tudi na čas, dokler učenci ne zapustijo razreda, zlasti ob dejstvu, da v istem razredu nadaljujejo pouk starejši učenci, ki pred učilnico že čakajo na vstop, in ob vedenju odgovornih v šoli, da na začetku šolskega leta starejši učenci izvajajo „krst“ nad mlajšimi.
Četudi učiteljica slovenskega jezika ne bi bila seznanjena s „krsti“ starejših učencev nad mlajšimi, to šole ne razbremeni odgovornosti za škodo, saj se pričakuje od odgovornih v šoli, zlasti je to ravnateljica, da o tej okoliščini obvestijo svoje podrejene delavce in jim pri tem dajo ustrezna navodila za ukrepanje, da se škodna nevarnost prepreči. Dodati je še, da vpliva na vedenje učencev že sama prisotnost učitelja in prepreči njihovo neprimerno obnašanje, o čemer se je izrekla tudi sodna praksa.
neupravičena obogatitev – korist od uporabe – terjatev na povrnitev potrebnih in koristnih stroškov - prekarij – preklic dovoljenja za uporabo
Zahtevek na povrnitev koristi, ki jo ima prvotoženec od uporabe sporne nepremičnine, ima lahko pravno podlago tako v določilu 198. člena OZ kot v določilih 95. in 96. člena SPZ.
Prvotoženec tožnikoma doslej ni omogočil souporabe stvari, tožnika pa s tožbenim zahtevkom ne zahtevata izročitve stvari v soposest. Razlog, da terjatev za povrnitev potrebnih in koristnih stroškov zapade šele ob vrnitvi stvari, oziroma zahtevku za vrnitev stvari je, ker se le-ti z uporabo stvari zmanjšujejo. Njihova višina se tako lahko izračuna šele ob izročitvi nepremičnine.
Tožena stranka je v odgovoru navedla, da nepremičnino uporablja na podlagi dovoljenja prodajalke z dne 5.4.2002. Če je dovoljenje veljavno, ima prvotožena stranka pravno podlago za uporabo nepremičnine. Dovoljenje z dne 5.4.2002 je pravno opredeliti kot prekarij. Prekarij velja, dokler se ne prekliče. Šteti je, da je tožeča stranka najmanj s to tožbo preklicala dovoljenje. Ker je bilo dovoljenje dano prvotožencu, je pravno odločilen preklic, ki je bil dan prvotožencu.
priposestvovanje – zavezovalni pravni posel – izostanek vknjižbe – prodajna pogodba – dobroverna posest – zakonita posest – zemljiška knjiga – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Pritožnika sta kot kupca v letu 1976 sklenila s S.G. veljaven zavezovalni pravni posel (prodajno pogodbo) o nakupu sporne nepremičnine, vknjižba v zemljiško knjigo pa ni bila izvedena. Osrednje sporno pravno vprašanje v obravnavani zadevi je, ali je glede na opisano pomanjkljivost razpolagalnega pravnega posla mogoče priposestvovanje proti tretji osebi – toženi stranki, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnik.
Dobrovernost kot predpostavko priposestvovanja lastninske pravice na nepremičnini je treba presojati v kontekstu družbenih razmer v času sklenitve prodajne pogodbe, v katerih zemljiška knjiga ni bila ustrezna ustanova materialnega nepremičninskega prava, načelo zaupanja v zemljiško knjigo pa ni imelo takega pomena, kot ga ima od leta 1995 dalje.
Argument, da si je predlagatelj »sam kriv«, ker je zavestno kupil parcelo brez urejenega dostopa (in da zato posledično zaraščenost in stroški, ki bi bili potrebni za ureditev poti po drugih trasah, ne morejo biti pravno relevantni za odločitev sodišča), je neprepričljiv, saj bi priveden do skrajnosti pomenil izničenje instituta nujne poti.
zastaranje – terjatve upravnikov – zastaranje terjatve iz naslova stroškov, ki jih je upravnik založil za etažnega lastnika – verzija
Tožeča stranka vtožuje plačilo računov, ki jih je izstavljala mesečno. Ker niti v postopku na prvi stopnji, niti v pritožbi ni pojasnila, zakaj naj se te terjatve (ali vsaj nekatere izmed njih) ne bi plačevale v istem roku, drugačen zaključek, kot da tudi za terjatve, ki imajo obogatitveno podlago, velja enoletni zastaralni rok, ni mogoč.
padec na mokrih tleh v stanovanjski hiši – krivdna odgovornost – protipravnost opustitve – opustitev dolžnega ravnanja
Četudi se je mogoče strinjati, da se "od povprečno skrbnega lastnika hiše oziroma stanovanjskih prostorov pričakuje, da tla v stanovanjskih prostorih vzdržuje tako, da so suha in v posledici varno prehodna," pa ni nobenega (niti pravnega niti običajnega) pravila, ki bi mu nalagalo, da morajo biti tla vsak trenutek suha.
V primeru opustitve fizikalne vzročnosti ni. Zato je treba v takšnem primeru vselej najti pravno pravilo, ki domnevno odgovorni osebi nalaga določeno ravnanje, katerega namen je preprečiti nastanek takšnega tipa škodnega dogodka, kot se je v konkretnosti pripetil.
zamuda z izpolnitvijo obveznosti – sprejem izpolnitve – prevzem del – upnikove pravice – pogodbena kazen – uveljavljanje pogodbene kazni
V petem odstavku 251. člena OZ je določena domneva, da se je pogodbena stranka odpovedala pravici do pogodbene kazni s tem, ko je prejela izpolnitev obveznosti. To domnevo pa lahko ovrže s tem, da izjavi, da vztraja pri plačilu. Da bi pogodbi zvesta stranka torej obdržala pravico do pogodbene kazni, ki je bila dogovorjena za primer, da druga stranka zamudi z izpolnitvijo svoje pogodbene obveznosti, mora hkrati s tem (če je druga stranka navzoča) oziroma nemudoma potem, ko izpolnitev sprejeme, uveljaviti (izjaviti – sporočiti drugi pogodbeni stranki, da uveljavlja) pravico do pogodbene kazni.
Etažni lastniki so dolžni kriti stroške iz skupnih delov zgradbe sorazmerno z njihovim solastniškim deležem oziroma v okviru meril, dogovorjenih s pogodbo o medsebojnih razmerjih. Posamezni etažni lastnik z enostranskim ravnanjem ne more vplivati na zakonsko ali pogodbeno obveznost, ki je torej neodvisna od tega, ali je ogrevanje dejansko uporabljal ali ne.
V pojem dejanja oškodovanca, ki lahko pripelje do popolne oprostitve objektivno odgovornega, sodi le tako ravnanje, ki je popolnoma zunaj sfere objektivno odgovornega. Tožnik ni padel zaradi vinjenosti. Prav tako ni padel zaradi neprimerne vožnje ali neprimernega zaviranja kot samostojnega vzroka izven sfere delovanja avtomobila kot nevarne stvari. Spontane reakcije oškodovanca na nevaren položaj, ki ga je izzvalo nevarno delovanje motornega vozila, do katere je prišlo v konkretnem primeru, zato ni mogoče upoštevati kot ravnanja oškodovanca iz drugega odstavka 153. člena OZ.
Ker je bil zahtevek za plačilo odškodnine v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe utemeljen in mu je bilo ugodeno (pravnomočno), je posledično pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da mora nasprotna udeleženka nositi stroške postopka.