prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – izbris kazenskih točk – program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo
Ker se je storilec na program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo prijavil šele po tem, ko je že dosegel 18 kazenskih točk in ga torej ni opravil do datuma, ko je dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, pritožbeno sodišče ne more upoštevati opravljenega dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, ki naj bi ga storilec bil zaključil do 25.3.2012.
izpraznitev skladiščnega prostora - plačilo najemnine oz. uporabnine - neupravičena pridobitev - pasivna legitimacija
Ob odločitvi, da je tožbeni zahtevek za izpraznitev spornega prostora neutemeljen, ker opreme v njem, ki je pretežno last občin, ni namestila toženka, se pokaže kot neutemeljen tudi tožbeni zahtevek glede plačila najemnine oziroma uporabnine v znesku 27.921,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo iz drugih razlogov. Ker toženki ni mogoče pripisati odgovornosti za skladiščenje opreme v spornem prostoru, tudi ne more biti obogatena na škodo tožnice v smislu člena 190 OZ ali 198 istega zakona.
Da toženca v celotnem postopku s tožnikom nista ravnala nezakonito in nestrokovno, izhaja tudi iz poročila MNZ. Neutemeljeno se pritožba zavzema za to, da se sodišče ne bi smelo opreti na izsledke tega poročila. Dejstvo, da postopek pred MNZ stranki ne daje enakih pravic kot sodni postopek, poročilu oziroma izsledkom tega poročila a priori ne jemlje dokazne vrednosti.
neupravičena obogatitev – korist od uporabe – terjatev na povrnitev potrebnih in koristnih stroškov - prekarij – preklic dovoljenja za uporabo
Zahtevek na povrnitev koristi, ki jo ima prvotoženec od uporabe sporne nepremičnine, ima lahko pravno podlago tako v določilu 198. člena OZ kot v določilih 95. in 96. člena SPZ.
Prvotoženec tožnikoma doslej ni omogočil souporabe stvari, tožnika pa s tožbenim zahtevkom ne zahtevata izročitve stvari v soposest. Razlog, da terjatev za povrnitev potrebnih in koristnih stroškov zapade šele ob vrnitvi stvari, oziroma zahtevku za vrnitev stvari je, ker se le-ti z uporabo stvari zmanjšujejo. Njihova višina se tako lahko izračuna šele ob izročitvi nepremičnine.
Tožena stranka je v odgovoru navedla, da nepremičnino uporablja na podlagi dovoljenja prodajalke z dne 5.4.2002. Če je dovoljenje veljavno, ima prvotožena stranka pravno podlago za uporabo nepremičnine. Dovoljenje z dne 5.4.2002 je pravno opredeliti kot prekarij. Prekarij velja, dokler se ne prekliče. Šteti je, da je tožeča stranka najmanj s to tožbo preklicala dovoljenje. Ker je bilo dovoljenje dano prvotožencu, je pravno odločilen preklic, ki je bil dan prvotožencu.
priposestvovanje – zavezovalni pravni posel – izostanek vknjižbe – prodajna pogodba – dobroverna posest – zakonita posest – zemljiška knjiga – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Pritožnika sta kot kupca v letu 1976 sklenila s S.G. veljaven zavezovalni pravni posel (prodajno pogodbo) o nakupu sporne nepremičnine, vknjižba v zemljiško knjigo pa ni bila izvedena. Osrednje sporno pravno vprašanje v obravnavani zadevi je, ali je glede na opisano pomanjkljivost razpolagalnega pravnega posla mogoče priposestvovanje proti tretji osebi – toženi stranki, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnik.
Dobrovernost kot predpostavko priposestvovanja lastninske pravice na nepremičnini je treba presojati v kontekstu družbenih razmer v času sklenitve prodajne pogodbe, v katerih zemljiška knjiga ni bila ustrezna ustanova materialnega nepremičninskega prava, načelo zaupanja v zemljiško knjigo pa ni imelo takega pomena, kot ga ima od leta 1995 dalje.
preživnina – preživljanje otrok - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca – razporeditev preživninskega bremena – neplačevanje preživnine
Neplačevanje, torej neizvrševanje (že) določene preživnine ne more vplivati na višino njene določitve (za naprej), prav tako pa nanjo tudi ne more vplivati uresničevanje (neizvrševanje) stikov med očetom in otroki.
Če se že takoj po zagonu stroja ugotovijo napake, ki so narekovale popravila ob njihovi reklamaciji, je po pravilih tehnične strojne stroke, kot izhaja iz izvedenskega mnenja, obratovanje stroja vse do odprave napak obravnavati kot poskusno obratovanje. Tudi po presoji pritožbenega sodišča namreč v obravnavanem primeru ni mogoč zaključek, da je tožena stranka zgolj z zagonom stroja izpolnila vse svoje pogodbene obveznosti iz dobave brezhibno delujočega stroja.
Dovolj je neoblično strinjanje zakonca, da se lahko šteje, da gre za skupno in sporazumno razpolaganje s skupnim premoženjem.
Razpolaganje z nedoločenim deležem zakonca na skupnem premoženju s pravnimi posli inter vivos ima za posledico ničnost pravnega posla, medtem ko predstavlja zakončevo enostransko razpolaganje s posamezno stvarjo iz skupnega premoženja razlog za izpodbojnost pravnega posla.
Zahtevek za ugotovitev neveljavnosti pogodbe, ki je izpodbojna in ne nična, ne vsebuje tudi razveljavitvenega zahtevka in ga je treba zaradi nesklepčnosti zavrniti. Pri tem pa tudi ne gre za nesklepčnost, ki bi se jo dalo odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega zahtevka, saj bi morala tožeča stranka tožbo spremeniti.
Argument, da si je predlagatelj »sam kriv«, ker je zavestno kupil parcelo brez urejenega dostopa (in da zato posledično zaraščenost in stroški, ki bi bili potrebni za ureditev poti po drugih trasah, ne morejo biti pravno relevantni za odločitev sodišča), je neprepričljiv, saj bi priveden do skrajnosti pomenil izničenje instituta nujne poti.
ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobroverni posestnik - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dokazna ocena - pritožbene novote - preiskovalna dolžnost
Po sprejemu SPZ je bilo res sprejeto zelo strogo stališče do presoje dobrovernosti kot predpostavke priposestvovanja lastninske pravice na nepremičninah, in sicer zaradi povečanega in izrecno poudarjenega pomena načela zaupanja v zemljiško knjigo. Izkazalo pa se je, da omenjeno strogo stališče v praksi lahko vodi do neustreznih rešitev. Zato je v pravni teoriji že preseženo oziroma omiljeno. Sledi ji tudi novejša sodna praksa, ki ugotavlja opravičljivost zmote vsakokratnega posestnika upoštevaje vse okoliščine primera. Posest je dobroverna (oziroma poštena po ODZ), če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti ni njegova. Prepričan mora biti, da je njegova, tudi po tem, ko s povprečno skrbnostjo razmisli o vseh okoliščinah. Med priposestvovalno dobo ne sme biti razlogov oziroma posebnih okoliščin, zaradi katerih bi lahko posumil, da stvar morda pripada komu drugemu, in zaradi katerih bi njega oziroma njegove pravne prednike bremenila dolžnost razčistiti vsebino lastninskih razmerij.
zastaranje – terjatve upravnikov – zastaranje terjatve iz naslova stroškov, ki jih je upravnik založil za etažnega lastnika – verzija
Tožeča stranka vtožuje plačilo računov, ki jih je izstavljala mesečno. Ker niti v postopku na prvi stopnji, niti v pritožbi ni pojasnila, zakaj naj se te terjatve (ali vsaj nekatere izmed njih) ne bi plačevale v istem roku, drugačen zaključek, kot da tudi za terjatve, ki imajo obogatitveno podlago, velja enoletni zastaralni rok, ni mogoč.
pojasnilna dolžnost – zdravljenje – pacientova privolitev
Poseg v človekovo telo je protipraven in vodi do odgovornosti po 1. odstavku 131. člena OZ. Ni pa protipraven, če je vanj pacient privolil. Pacientova privolitev izključi protipravnost zdravnikovega ravnanja. Zdravnica je bila dolžna pacienta (tožečo stranko) poučiti o morebitnih tveganjih v zvezi z operacijo tudi na temelju izrecne določbe 4. črtice (alinee) 47. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti. Dolžnost druge toženke se imenuje tudi pojasnilna dolžnost. Dolžnost ni izpolnjena, če se pacienta ne opozori tudi na mogoče zaplete pri zdravljenju. Izpolnitev dolžnosti izključi odgovornost za morebiten neugoden potek zdravljenja, tako imenovane zaplete (komplikacije) pri zdravljenju.
ZVCP člen 97, 97/2, 130. OZ člen 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 179, 180.
prometne nezgoda – objektivna odgovornost imetnika nevarne stvari – denarna odškodnina za smrt bližnjega - smrt pešca – ležanje pešca na cestišču – nepričakovanost dejanja - vzročna zveza – razbremenitev objektivne odgovornosti – konkurenca objektivne in subjektivne odškodninske odgovornosti – soprispevek pešca
Konkurenca objektivne in subjektivne (odškodninske) odgovornosti le izjemoma pripelje do popolne oprostitve objektivno odgovornega, saj se nepričakovanost dejanja oškodovanca presoja po najstrožjem merilu – merilu skrajne skrbnosti. V sfero rizika objektivno odgovornega imetnika nevarne stvari sodijo tudi neprevidna, nepremišljena in celo nekatera nerazumna ravnanja oškodovancev, torej ravnanja, ki bi se jim v življenju razumen človek izognil zato, da se ne bi po nepotrebnem izpostavljal nevarnosti. Dovolj je, da so taka ravnanja objektivno predvidljiva.
Pešec na vozišču v naselju in celo v bližini stanovanjske stavbe ne more biti nepričakovana ovira, ne glede na njegov položaj na vozišču. Navedeni pogoj za razbremenitev odgovornosti zavarovanca torej ni podan, prav tako pa tudi ne pogoj neprepričljivosti ali neizogibnosti. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da bi se zavarovanec lahko izognil posledicam peščevega ravnanja, če bi vozil z ustrezno prilagojeno hitrostjo (do 43 km/h) oziroma z ustrezno reakcijo obvoženja pešca.
V primeru, ko dejanje oškodovanca (pešca) ni nepričakovano in neodvrnljivo, vendar pa predstavlja prispevek k nastanku škode, nastane podlaga za delno oprostitev odškodninske odgovornosti imetnika nevarne stvari. Za ocenitev obsega delne oprostitve mora sodišče ugotoviti prispevek oškodovanca, in sicer v razmerju oziroma ob upoštevanju (skrbnosti) ravnanja imetnika nevarne stvari.
S trditvami, da v dednem dogovoru ni izražena prava dedičeva volja, je mogoče izpodbijati dedni dogovor s tožbo za njegovo razveljavitev, in ne s pritožbo zoper sklep o dedovanju.
odgovornost drugih za mladoletnika – odgovornost šole
Res se 26. člen Pravil o hišnem redu za šolske delavce nanaša na prepoved zapuščanja učilnice med izvajanjem pouka. Vendar pa je pretogo njegovo naziranje, da se izvajanje pouka absolutno preneha s trenutkom šolskega zvonca, ki naznanja zaključek šolske ure ali z oznanitvijo učitelja, da je šolske ure konec. Pravilno je, da se prepoved zapuščanja učilnice širi tudi na čas, dokler učenci ne zapustijo razreda, zlasti ob dejstvu, da v istem razredu nadaljujejo pouk starejši učenci, ki pred učilnico že čakajo na vstop, in ob vedenju odgovornih v šoli, da na začetku šolskega leta starejši učenci izvajajo „krst“ nad mlajšimi.
Četudi učiteljica slovenskega jezika ne bi bila seznanjena s „krsti“ starejših učencev nad mlajšimi, to šole ne razbremeni odgovornosti za škodo, saj se pričakuje od odgovornih v šoli, zlasti je to ravnateljica, da o tej okoliščini obvestijo svoje podrejene delavce in jim pri tem dajo ustrezna navodila za ukrepanje, da se škodna nevarnost prepreči. Dodati je še, da vpliva na vedenje učencev že sama prisotnost učitelja in prepreči njihovo neprimerno obnašanje, o čemer se je izrekla tudi sodna praksa.
odškodninska odgovornost psihiatrične ustanove, ki jo utrpi pacient
Tožena stranka odgovarja za škodo, ki jo utrpi pacient na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice zaradi skoka čez okno bodisi zaradi nestrokovnega dela oziroma namestitve neustreznosti oken.
subjektivna sprememba tožbe – pomanjkanje procesne predpostavke sposobnosti biti stranka – sosporniki – solastniki
Če oseba, ki je navedena kot stranka, že ob vložitvi tožbe ni več obstajala, pomanjkanja procesne predpostavke sposobnosti biti stranka ni mogoče odpraviti. Sodišče bi moralo tožbo v delu, ki se nanaša na umrla solastnika, zato zavreči.
Toženka uveljavlja pridobitev lastninske pravice na nepremičninah s priposestvovanjem. Narava pravice, ki jo uveljavlja tožnica, solastnikov spornih nepremičnin ne postavlja v tako razmerje, ki bi terjalo njihovo enotno obravnavanje. Narava pravnega razmerja tudi ne preprečuje različne odločitve za posamezne solastnike. Odločitev o tožbenem zahtevku v razmerju do vsakega od toženih solastnikov in njihovih deležev tako ne bi posegla v upravičenja solastnikov, ki niso toženi. Glede na navedeno ni razloga po zahtevi udeležbe vseh solastnikov v pravdi v okviru enotnega sosporništva.