S trditvami, da v dednem dogovoru ni izražena prava dedičeva volja, je mogoče izpodbijati dedni dogovor s tožbo za njegovo razveljavitev, in ne s pritožbo zoper sklep o dedovanju.
odgovornost drugih za mladoletnika – odgovornost šole
Res se 26. člen Pravil o hišnem redu za šolske delavce nanaša na prepoved zapuščanja učilnice med izvajanjem pouka. Vendar pa je pretogo njegovo naziranje, da se izvajanje pouka absolutno preneha s trenutkom šolskega zvonca, ki naznanja zaključek šolske ure ali z oznanitvijo učitelja, da je šolske ure konec. Pravilno je, da se prepoved zapuščanja učilnice širi tudi na čas, dokler učenci ne zapustijo razreda, zlasti ob dejstvu, da v istem razredu nadaljujejo pouk starejši učenci, ki pred učilnico že čakajo na vstop, in ob vedenju odgovornih v šoli, da na začetku šolskega leta starejši učenci izvajajo „krst“ nad mlajšimi.
Četudi učiteljica slovenskega jezika ne bi bila seznanjena s „krsti“ starejših učencev nad mlajšimi, to šole ne razbremeni odgovornosti za škodo, saj se pričakuje od odgovornih v šoli, zlasti je to ravnateljica, da o tej okoliščini obvestijo svoje podrejene delavce in jim pri tem dajo ustrezna navodila za ukrepanje, da se škodna nevarnost prepreči. Dodati je še, da vpliva na vedenje učencev že sama prisotnost učitelja in prepreči njihovo neprimerno obnašanje, o čemer se je izrekla tudi sodna praksa.
padec na mokrih tleh v stanovanjski hiši – krivdna odgovornost – protipravnost opustitve – opustitev dolžnega ravnanja
Četudi se je mogoče strinjati, da se "od povprečno skrbnega lastnika hiše oziroma stanovanjskih prostorov pričakuje, da tla v stanovanjskih prostorih vzdržuje tako, da so suha in v posledici varno prehodna," pa ni nobenega (niti pravnega niti običajnega) pravila, ki bi mu nalagalo, da morajo biti tla vsak trenutek suha.
V primeru opustitve fizikalne vzročnosti ni. Zato je treba v takšnem primeru vselej najti pravno pravilo, ki domnevno odgovorni osebi nalaga določeno ravnanje, katerega namen je preprečiti nastanek takšnega tipa škodnega dogodka, kot se je v konkretnosti pripetil.
Etažni lastniki so dolžni kriti stroške iz skupnih delov zgradbe sorazmerno z njihovim solastniškim deležem oziroma v okviru meril, dogovorjenih s pogodbo o medsebojnih razmerjih. Posamezni etažni lastnik z enostranskim ravnanjem ne more vplivati na zakonsko ali pogodbeno obveznost, ki je torej neodvisna od tega, ali je ogrevanje dejansko uporabljal ali ne.
zastaranje – terjatve upravnikov – zastaranje terjatve iz naslova stroškov, ki jih je upravnik založil za etažnega lastnika – verzija
Tožeča stranka vtožuje plačilo računov, ki jih je izstavljala mesečno. Ker niti v postopku na prvi stopnji, niti v pritožbi ni pojasnila, zakaj naj se te terjatve (ali vsaj nekatere izmed njih) ne bi plačevale v istem roku, drugačen zaključek, kot da tudi za terjatve, ki imajo obogatitveno podlago, velja enoletni zastaralni rok, ni mogoč.
Argument, da si je predlagatelj »sam kriv«, ker je zavestno kupil parcelo brez urejenega dostopa (in da zato posledično zaraščenost in stroški, ki bi bili potrebni za ureditev poti po drugih trasah, ne morejo biti pravno relevantni za odločitev sodišča), je neprepričljiv, saj bi priveden do skrajnosti pomenil izničenje instituta nujne poti.
ZFPPIPP člen 24, 24/2, 265, 265/1, 265/3, 266, 266/1, 266/2.
vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba – posebna pravila v stečaju – pogodba o zavarovanju terjatev – prenehanje trajnega pogodbenega razmerja
Sporno med pravdnima strankama je bilo pravno vprašanje, ali je tožena stranka v stečaju dolžna tožeči stranki plačati zapadle zavarovalne premije po pravilih o plačilu stroškov postopka, ker terjatev plačila zapadlih zavarovalnih premij izhaja iz vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, za katero z začetkom stečajnega postopka ne nastanejo pravne posledice iz pododdelka 5.3.2. zakona ali pa bi morala tožeča stranka v stečajnem postopku prijaviti terjatev iz naslova zapadlih in neplačanih terjatev in da torej za njih veljajo pravne posledice začetka stečajnega postopka.
Sodišče prve stopnje je glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje materialnopravno zmotno zaključilo, da Pogodba o zavarovanju terjatev ni vzajemno dvostranska neizpolnjena pogodba v smislu 24. člena ZFPPIPP. Ker sta imeli na dan začetka stečajnega postopka nad toženo stranko iz dvostransko neizpolnjene pogodbe tožeča in tožena stranka medsebojne terjatve, tožeča stranka zaradi začetka stečajnega postopka svojih terjatev za plačilo premij ni bila dolžna prijaviti.
vrnitev darila – nastanek nove stvari – skupno premoženje zakoncev – vrnitev darila po razvezi zakonske zveze
Z vlaganji, opravljenimi v času trajanja zakonske zveze, sta pravdni stranki izdelali bivalne prostore v hiši, ki je ob daritvi imela izdelane le stene in kot navaja tožnica, vgrajena okna in vrata v pritličju in v grobem izdelane tlake. Sodišče prve stopnje je ob takšnih izhodiščih pravilno ugotovilo, da je bila z dokončanjem nepremičnine v času trajanja zakonske zveze izdelana nova stvar.
Kadar z vlaganji v podarjeno nepremičnino nastane nova stvar, zahtevek za vračilo darila v naravi ni utemeljen. Vrednost podarjene nepremičnine lahko razvezani zakonec uveljavlja v okviru zahtevka za delitev skupnega premoženja, kjer lahko zahteva vračunanje svojega večjega prispevka iz posebnega premoženja k ustvarjenemu skupnemu premoženju.
subjektivna sprememba tožbe – pomanjkanje procesne predpostavke sposobnosti biti stranka – sosporniki – solastniki
Če oseba, ki je navedena kot stranka, že ob vložitvi tožbe ni več obstajala, pomanjkanja procesne predpostavke sposobnosti biti stranka ni mogoče odpraviti. Sodišče bi moralo tožbo v delu, ki se nanaša na umrla solastnika, zato zavreči.
Toženka uveljavlja pridobitev lastninske pravice na nepremičninah s priposestvovanjem. Narava pravice, ki jo uveljavlja tožnica, solastnikov spornih nepremičnin ne postavlja v tako razmerje, ki bi terjalo njihovo enotno obravnavanje. Narava pravnega razmerja tudi ne preprečuje različne odločitve za posamezne solastnike. Odločitev o tožbenem zahtevku v razmerju do vsakega od toženih solastnikov in njihovih deležev tako ne bi posegla v upravičenja solastnikov, ki niso toženi. Glede na navedeno ni razloga po zahtevi udeležbe vseh solastnikov v pravdi v okviru enotnega sosporništva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00005572
ZKP člen 18, 18/1, 39, 39/1, 39/1-6, 41, 41/2, 371, 371/1, 371/1-9, 371/2, 434, 434/1, 445. ZSKZDČEU člen 50, 50/1. KZ člen 217, 217/1.
izločitev sodnika - pravila o dodeljevanju zadev - prenos krajevne pristojnosti - rok za zahtevo za izločitev - pravice obrambe - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - preložitev naroka za glavno obravnavo - pošiljanje in vročanje pisanj - vročanje v tujino - pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca - sprememba obtožnega predloga - skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem - vsebina obtožnega predloga - obrazložitev - goljufija - spravljanje v zmoto - eno kaznivo dejanje - zastaranje - obvestilo o seji pritožbenega senata
Stranka, ki je predlagala prenos krajevne pristojnosti zaradi razloga, da ji na sodečem sodišču ni zagotovljena pravica do nepristranskega sojenja, in s predlogom ni uspela, tega sklepa s pritožbo zoper sodbo ne more izpodbijati. V pritožbi zoper sodbo pa lahko uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, če izkaže, da je zavrnitev predloga, da se pristojnost prenese, vplivala ali mogla vplivati na pravilnost in zakonitost sodbe.
V sklepu, s katerim je bil zavrnjen predlog obrambe za prenos krajevne pristojnosti z dne 25. 1. 2011, je višje sodišče obrazložilo, kako poteka dodelitev zadeve novemu sodniku v primeru izločitve sodnika, ki mu je bila zadeva dodeljena, vendar pritožba teh razlogov ne izpodbija z argumenti (s konkretnimi navedbami o številu zadev prispelih na sodišče na dan, ko je kazenska pisarna sprejela sklep o izločitvi sodnice B. B., kakšen je bil abecedni vrstni red priimkov strank v na novo prispelih zadevah ter kateri sodnik je bil tistega dne na vrsti za dodelitev prve zadeve), pač pa zgolj ponavlja navedbe iz predloga za prenos krajevne pristojnosti. Bistveno za presojo, ali je v določeni zadevi sodil zakoniti sodnik, je, ali je bil sodnik izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom, torej naključno izbran sodnik (U-I-209/93). Pritožniki niso z ničemer izkazali, da zadeva sodnici C. C., potem, ko je bila izločena sodnica B. B., ni bila dodeljena po vnaprej določenih pravilih.
Na glavni obravnavi dne 21. 2. 2011 je zagovornik predlagal dodatno zaslišanje obdolženca, da se bo lahko izjasnil oziroma podal dodatni zagovor "glede na spremenjeno obtožbo", vendar je sodišče prve stopnje predlog utemeljeno zavrnilo. Kot že obrazloženo, ni šlo za bistveno spremembo obtožnega akta, da bi se moral obdolženec o njem izjasniti, pač pa zgolj za "skrčenje", do katerega pa bi se obdolženec lahko pisno izjasnil, če bi to želel oziroma prišel na glavno obravnavo.
V skladu z načelom proste presoje dokazov (prvi odstavek 18. člena ZKP) sodišče samo odloča, katere dokaze bo izvedlo, mora pa (razen v primeru, ko je očitno, da dokaz ne more biti uspešen) ugoditi dokaznemu predlogu in izvesti dokaz, če je le-ta materialnopravno (ali procesnopravno) relevanten in če je njegov obstoj ter pravno relevantnost obramba utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti (I Ips 35/2005). Sodišče prve stopnje je v sodbi obširno obrazložilo, katere dokazne predloge je podala obramba, kako jih je obrazložila in utemeljilo (za vsak dokazni predlog posebej) svoje razloge za njihovo zavrnitev. S tem je sodišče prve stopnje zadovoljivo obrazložilo, zakaj ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagala obramba. Pritožniki se v pritožbi sklicujejo na sodbo VS RS I Ips 177/2002, v kateri je Vrhovno sodišče navedlo, da je potrebno v dvomu šteti, da je vsak dokazni predlog v korist obdolženca in ga sodišče mora izvesti, vendar je v konkretnem primeru Vrhovno sodišče izhajalo iz drugačnega dejanskega stanja, ko je obramba predlagala postavitev izvedenca medicinske stroke, iz medicinske dokumentacije pa se je nakazovalo, da je do poškodb prišlo na drugačen način, kot je bilo navedeno v obtožbi.
Pritožba nima prav, da je kaznivo dejanje goljufije možno storiti samo, če spraviš v zmoto točno določeno osebo. V konkretnem primeru je obdolženec spravil v zmoto odredbodajalca, da je odobril in podpisal posamezni potni nalog in s tem odredil izplačilo stroškov, navedenih na njem. Odredbodajalec pa je bil spravljen v zmoto s tem, ko so mu bili predloženi potni nalogi za določeno službeno pot, ki je obdolženi ni opravil in so bile na podlagi tega obračunane dnevnice in kilometrine. Ni relevantno, kdo je bil odredbodajalec, ki je bil spravljen v zmoto, saj je bil obdolženčev namen pridobiti si premoženjsko korist na škodo proračuna RS. Zato je pravilna tudi presoja sodišča prve stopnje, da ni potrebno z izvedencem grafologom ugotavljati, kdo je na potnih nalogih podpisan kot odredbodajalec.
Obdolženec je z vsemi dejanji izvršil eno kaznivo dejanje goljufije, zastaranje kazenskega pregona pa je začelo teči z dnem izvršitve zadnjega dejanja, to je dne 17. 9. 2002, zato zastaranje kazenskega pregona še ni nastopilo.
stroški postopka - potrebni stroški - ZOdvT - brezplačna pravna pomoč - nagrada za postopek - nagrada za narok
Tožnik je v konkretnem individualnem delovnem sporu tožbo vložil sam, nato pa mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč za zastopanje. Odvetnik, ki je bil tožniku določen, se je seznanil z dejanskim stanjem zadeve, pregledal je že vložene vloge in tožnika zastopal za naroku. Glede na opisano je upravičen ne le do nagrade za narok, ampak tudi do nagrade za postopek pred sodiščem prve stopnje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - voznik - materialno procesno vodstvo
Za presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožniku - vozniku tovornega vozila v domačem in mednarodnem prometu, ki je odklonil prevoz (zaradi preutrujenosti), je bistveno, ali je tožena stranka spoštovala maksimalni dovoljeni čas voženj in ali je tožniku zagotavljala predpisane počitke.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je toženi stranki naložilo, da mora izplačati tožnici razliko med izplačanimi zneski povračil in pripadajočimi zneski povračil stroškov prevoza na delo in z dela, upoštevaje stroške javnega prevoza, kot je določeno v Uredbi o povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek ni v skladu z ustavo, ki je inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - vabilo na zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - sodna razveza - odškodnina
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je nezakonita, ker tožena stranka tožniku pred podajo odpovedi ni omogočila zagovora. V zadevi tudi niso bile podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožniku omogoči zagovor (kot takšne okoliščine ni mogoče opredeliti dejstva, da se tožnik na poziv po telefonu ni zglasil pri toženi stranki, da bi se z njo pogovoril o ureditvi medsebojnega razmerja).
Sodišča včasih izrecno dajo strankam možnost poznejšega navajanja, vendar to ne pomeni, da se prvi narok v takem primeru še ni zaključil, le strankam je sodišče dalo dodatno možnost glede točno določenih navedb in predlogov. Da so se v času zunajzakonske skupnosti v stanovanju na novo postavljali tlaki, ometi, električna napeljava, na novo naj bi se delali kopalnica in kuhinja, vendar opisana dela (tudi če bi se izkazalo, da so bila res opravljena v času skupnosti pravdnih strank) ob nespornem dejstvu, da je v istem stanovanju že pred letom 1999 bival zakonski par I., da je torej stanovanje že bilo in je bilo tudi primerno in dejansko uporabljeno za bivanje, ne vodijo do nastanka nove stvari. Le v primeru, da bi nastala nova stvar, bi namreč tožnica po ustaljeni sodni praksi lahko imela stvarnopravni zahtevek.
Uredba (ES) št. 1393/2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v državah članicah (vročanje pisanj) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 6, 7, 8, 19, 19/1, 19/2, 23, 23/1, 26. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5. ZPP člen 18, 18/3, 70, 70-1, 247, 247/1, 318.
zamudna sodba - vročanje - ugovor nepristojnosti - uporaba tujega prava
Ker je nova Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta staro Uredbo Sveta (ES) št. 1348/2000 razveljavila in (nova) Uredba vsebuje procesna pravila, ki se začnejo uporabljati nemudoma – tudi za situacije, ki so nastale pred njihovo veljavnostjo, je treba, kar se tiče vprašanja izpolnitve pogoja pravilne vročitve tožbe in prilog v konkretnem primeru, uporabiti določila nove Uredbe.
Oseba s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko tožena v drugi državi članici v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji pred sodiščem v kraju izpolnitve zadevne obveznosti, pri čemer je za namene te določbe in razen, če ni drugače dogovorjeno, kraj izpolnitve zadevne obveznosti v primeru prodaje blaga kraj v državi članici, kamor je bilo v skladu s pogodbo blago dostavljeno ali bi moralo biti dostavljeno, in v primeru opravljanja storitev kraj v državi članici, kjer so bile v skladu s pogodbo storitve opravljene ali bi morale biti opravljene.
Pravno korist oziroma pravni interes izkazuje le tisti, kateremu bi ugotovitev ničnosti med drugimi subjekti sklenjene pogodbe oziroma poravnave odprla možnost uveljavitve kakšne njene pravice ali koristi, ki mu po zakonu pripada.
ZZK-1 člen 5, 7, 51, 94, 94/2, 120, 133, 161, 161/2, 161/2-4. ZPP člen 207. ZNP člen 37.
predznamba pridobitve hipoteke na podlagi predhodne odredbe – začetek postopka prisilne poravnave zoper zemljiškoknjižnega lastnika – stroški postopka
Zemljiškoknjižni postopek je bil začet 23.11.2011. Drži tudi, da je bil začet pred postopkom insolventnosti nad nasprotno udeleženko - dolžnico v postopku zavarovanja, saj je glede na vsebino sklepa o prekinitvi postopka o zavarovanju z dne 28.11.2011, na katerega se je sklicevalo sodišče prve stopnje, postopek prisilne poravnave začet dne 25.11.2011. Sodišče prve stopnje je menilo, da glede na omenjeni sklep, ki je bil izdan zaradi začetka prisilne poravnave nad dolžnico še pred izdajo sklepa o vpisu v tej zadevi, vpis predznambe hipoteke s sklepom z dne 3.1.2011 ne bi smel biti dovoljen. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da je odločitev napačna.
Tožnikov zahtevek, da naj mu tožena stranka izda listine iz upravnega spisa (zapisnike o inšpekcijskih nadzorih), ne sodi v sodno pristojnost, saj je postopek, ki poteka pri toženi stranki, inšpekcijski postopek, ki sodi med upravne postopke. Tako ima tožnik v okviru tega (inšpekcijskega) postopka pravico od tožene stranke zahtevati listine, pri tem mora le izkazati, ali da je stranka v postopku, ki ga v okviru inšpekcijskega nadzora vodi tožena stranka, ali pa da bo od pregleda upravnega spisa oziroma njegovega prepisa imel pravno korist.
IZVRŠILNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021326
ZD člen 132, 142, 142/1. ZIZ člen 24, 24/3, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56.a. ZPP člen 208.
ugovor dolžnika – prehod zapuščine – odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove – prekinitev postopka – nadaljevanje izvršilnega postopka
Po četrtem v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju se izvršba, če pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, nadaljuje zoper novega dolžnika, ki pa mora prevzeti izvršbo v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Predmetna izvršba se tako pravilno, kot je odločilo sodišče prve stopnje, nadaljuje zoper dediča po pokojnem dolžniku. Govorimo o procesnem nasledstvu, ki se mu dedič ne more upirati in zanj ni potrebno njegovo soglasje.