prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – izbris kazenskih točk – program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo
Ker se je storilec na program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo prijavil šele po tem, ko je že dosegel 18 kazenskih točk in ga torej ni opravil do datuma, ko je dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, pritožbeno sodišče ne more upoštevati opravljenega dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, ki naj bi ga storilec bil zaključil do 25.3.2012.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0072404
ZPP člen 105a, 105a/3, 343, 343/4. OZ člen 293, 293/1.
pravni interes za pritožbo – pravočasnost plačila sodne takse – plačilo denarne obveznosti preko banke – zavrnitev naloga za plačilo
Tožeča stranka se je zoper sodbo pritožila v tistem delu, v katerem v prvostopenjskem postopku ni uspela, s sedaj izpodbijanim sklepom pa je prvostopenjsko sodišče to njeno pritožbo štelo za umaknjeno. Evidentno je torej, da tožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper ta sklep, saj bi z morebitno ugoditvijo pritožbi tožeči stranki odprla možnost obravnavanja njene pritožbe zoper sodbo v tistem delu, ki je bila za toženo stranko ugodna in s tem možnost spremembe sodbe, ki ne bi bila v prid toženi stranki.
Iz pritožbi priloženega izpisa nalogov za račun tožeče tožeče stranke izhaja, da je njen nalog za plačilo sodne takse njena banka zavrnila, zato iz navedenega izpisa ni razvidno, da je sodno takso tega dne tožeča stranka plačala.
ZD člen 143, 164, 204. ZDen člen 16, 16/3, 74, 82, 88.
sklep o dedovanju – predlog za izločitev zapuščine – prizadeta oseba
Udeleženci res niso stranke zapuščinskega postopka po pokojnem M. (ker ne uveljavljajo kakšne pravice iz zapuščine), vendar pa to še ne pomeni, da niso upravičeni predlagati izdaje sklepa o dedovanju, saj lahko to stori vsaka prizadeta oseba.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072810
ZPP člen 339, 339/2-14.
avtorska pravica – predvajanje glasbenih del - nadomestilo za uporabo – avtorski honorar – absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka - enostransko podpisani zapisnik
Tudi enostransko podpisani zapisnik je listinski dokaz, ki poleg tega, kdo ga je sestavil in podpisal, potrjuje tudi njegovo vsebino, pri čemer pa je oceniti njegovo dokazno moč v odnosu do drugih dokazov. Torej to ni javna listina, pri kateri se domneva za resnično tisto, kar je v njej zapisano, ampak je le dokaz, s katerim se lahko določeno dejstvo dokazuje.
V kolikor je bila v lokalu ob kontroli nameščena aparatura za predvajanje glasbenih del in se je ta tudi dejansko predvajala, je logično sklepati, da se je to enako dogajalo v bodoče po kontroli, vse do takrat, ko se ne ugotovi drugačno dejansko stanje, to je običajno do obvestila zavezanca za plačilo avtorskega honorarja tožeči stranki o spremenjenih okoliščinah po opravljeni kontroli. Neživljenjsko je od zastopnika, ki je kontrolo opravil, na zaslišanju o tej kontroli po več letih pričakovati, da bi znal natančno po spominu opisati aparaturo za predvajanje glasbe in je natančna označba takšne aparature tudi nepotrebna in nesmiselna.
priposestvovanje – dobra vera – zaupanje v zemljiško knjigo – raziskovalna dolžnost
Glede tožbenega zahtevka, ki temelji na priposestvovanju, bo moralo prvo sodišče upoštevati, da zemljiškoknjižno stanje določene nepremičnine ni absolutno merilo za presojo dobrovernosti njenega pridobitelja. Načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige ni absolutno, saj velja le ob pogoji dobrovernosti. Pridobitelj se ne more uspešno sklicevati na zemljiškoknjižno stanje (na načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke), če je vedel, da tretji izvršuje določena upravičenja (v obravnavanem primeru vožnje) na pridobljeni nepremičnini. V takšnem primeru ga veže raziskovalna dolžnost, da preveri pravo dejansko stanje kupljene nepremičnine (ali je res brez bremen). Kdor zaradi malomarnosti ni vedel za obstoj izvenknjižne pravice, je v slabi veri.
sklep o napotitvi na pravdo – manj verjetna pravica
Katerim dedičem bo dodelilo vlogo tožnikov v pravdi, presodi zapuščinsko sodišče na podlagi podatkov spisa in skladno s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava.
preživnina – preživljanje otrok - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca – razporeditev preživninskega bremena – neplačevanje preživnine
Neplačevanje, torej neizvrševanje (že) določene preživnine ne more vplivati na višino njene določitve (za naprej), prav tako pa nanjo tudi ne more vplivati uresničevanje (neizvrševanje) stikov med očetom in otroki.
Da toženca v celotnem postopku s tožnikom nista ravnala nezakonito in nestrokovno, izhaja tudi iz poročila MNZ. Neutemeljeno se pritožba zavzema za to, da se sodišče ne bi smelo opreti na izsledke tega poročila. Dejstvo, da postopek pred MNZ stranki ne daje enakih pravic kot sodni postopek, poročilu oziroma izsledkom tega poročila a priori ne jemlje dokazne vrednosti.
ZDR člen 31, 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - tatvina - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je opravljal terensko delo, tako da ga tožena stranka ni mogla neprestano nadzorovati. Zaradi v odpovedi očitanega ravnanja, da je ukradel (si je prilastil) jelenove in smrekove hlode, je izgubila zaupanje vanj. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita.
ZDR člen 42, 130. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
plača - povračilo stroškov v zvezi z delom - dokazno breme - bistvena kršitev določb postopka - protispisnost
Tožena stranka (delodajalec) je tista, ki je bila dolžna voditi evidenco o plačah in drugih prejemkih, do katerih je tožnik upravičen za čas obstoja delovnega razmerja. Zato je dokazno breme, da je bilo tožniku iz tega naslova vse izplačano, na njeni strani.
stroški postopka - potrebni stroški - ZOdvT - brezplačna pravna pomoč - nagrada za postopek - nagrada za narok
Tožnik je v konkretnem individualnem delovnem sporu tožbo vložil sam, nato pa mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč za zastopanje. Odvetnik, ki je bil tožniku določen, se je seznanil z dejanskim stanjem zadeve, pregledal je že vložene vloge in tožnika zastopal za naroku. Glede na opisano je upravičen ne le do nagrade za narok, ampak tudi do nagrade za postopek pred sodiščem prve stopnje.
Uredba (ES) št. 1393/2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v državah članicah (vročanje pisanj) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 6, 7, 8, 19, 19/1, 19/2, 23, 23/1, 26. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5. ZPP člen 18, 18/3, 70, 70-1, 247, 247/1, 318.
zamudna sodba - vročanje - ugovor nepristojnosti - uporaba tujega prava
Ker je nova Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta staro Uredbo Sveta (ES) št. 1348/2000 razveljavila in (nova) Uredba vsebuje procesna pravila, ki se začnejo uporabljati nemudoma – tudi za situacije, ki so nastale pred njihovo veljavnostjo, je treba, kar se tiče vprašanja izpolnitve pogoja pravilne vročitve tožbe in prilog v konkretnem primeru, uporabiti določila nove Uredbe.
Oseba s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko tožena v drugi državi članici v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji pred sodiščem v kraju izpolnitve zadevne obveznosti, pri čemer je za namene te določbe in razen, če ni drugače dogovorjeno, kraj izpolnitve zadevne obveznosti v primeru prodaje blaga kraj v državi članici, kamor je bilo v skladu s pogodbo blago dostavljeno ali bi moralo biti dostavljeno, in v primeru opravljanja storitev kraj v državi članici, kjer so bile v skladu s pogodbo storitve opravljene ali bi morale biti opravljene.
Pravno korist oziroma pravni interes izkazuje le tisti, kateremu bi ugotovitev ničnosti med drugimi subjekti sklenjene pogodbe oziroma poravnave odprla možnost uveljavitve kakšne njene pravice ali koristi, ki mu po zakonu pripada.
IZVRŠILNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0021327
OZ člen 299. ZIZ člen 21, 21/2. ZPP člen 313. ZZZDR člen 132.a.
višina preživnine – zakonske zamudne obresti – vezanost na izvršilni naslov – načelo formalne legalitete – izvršilni stroški
Zakonske zamudne obresti od stroškov v posameznem postopku (pravdnem, izvršilnem in drugem sodnem postopku) tečejo šele v primeru, ko zavezanec za njihovo plačilo te obveznosti ne izpolni v roku, ki je določen za prostovoljno izpolnitev. Šele takrat zavezanec pride v dolžniško zamudo. Sankcije za kršitev obveznosti izpolniti denarno obveznost ob njeni zapadlosti pa so zamudne obresti.
ZDR člen 6, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 90, 90/3.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - utemeljen razlog - poslovni razlog - sodno varstvo - diskriminacija
Tožena stranka je tožniku utemeljeno podala odpoved (iz poslovnega razloga) s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, saj je sprejela odločitev o zaprtju pisarne (poslovalnice), v kateri je tožnik opravljal delo. Hkrati mu je ponudila novo ustrezno zaposlitev, ki jo je tožnik sprejel. Tožnik je v individualnem delovnem sporu upravičen zahtevati le presojo utemeljenosti odpovednega razloga, tak njegov zahtevek pa ni utemeljen.
Soglasje volj je lahko izraženo na različne načine, med ostalim tudi zgolj s konkludentnimi ravnanji udeležencev dogovora. Delna izpolnitev (prenova vodovoda do mesta pred objektom), ki jo je tožeča stranka opravila in za katero zahteva plačilo, ni brez pomena in vrednosti za toženo stranko.
Tožnik je pridobil pravico zahtevati plačilo odškodnine za neizkoriščene proste dni (za neizrabljene dneve tedenskega počitka) šele po vrnitvi z misije. Takrat je tudi začelo teči zastaranje njegove terjatve iz tega naslova.
ZZK-1 člen 120, 102/2, 125c, 125c/2. ZPP člen 112, 343, 343/1, 346, 346/1. ZNP člen 37.
pravočasnost pritožbe – vložitev pritožbe pri nepristojnem sodišču
Pritožnik je bil natančno poučen, da je potrebno pritožbo v 15-dnevnem roku od vročitve sklepa vložiti na naslov: Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralno vložišče za zemljiškoknjižne zadeve, Miklošičeva 10, Ljubljana. Pravni pouk je pravilen in skladen z določbo drugega odstavka 125.c člena ZZK-1. Pritožbo je poslal na nepristojno Okrajno sodišče v Sevnici, na pristojno sodišče pa je prispela šele po izteku pritožbenega roka. Glede na to, da je bil v konkretni zadevi pritožnik natančno poučen, katero je pristojno sodišče, na katerega mora poslati pritožbo, o njegovi nevednosti s tem v zvezi ni mogoče govoriti, prav tako pa tudi o očitni pomoti pri samem pošiljanju ne – pritožnik je tudi v sami pritožbi kot naslovnika navedel Okrajno sodišče v Sevnici in zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot prepozno zavrglo.
ZPP člen 318, 338, 338/2. ZDR člen 109, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2, 131.
zamudna sodba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - regres za letni dopust - pritožbeni razlog
V obravnavani zadevi so bili podani vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, s katero je bilo ugodeno tožbenemu zahtevku za plačilo odpravnine, odškodnine za čas odpovednega roka in regresa za letni dopust. Tožena stranka ni podala odgovora na tožbo, čeprav je bila ob pravilni vročitvi tožbe opozorjena na posledice takšnega ravnanja. Poleg tega je iz tožbe razvidna utemeljenost tožnikovega zahtevka iz naslova izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca in neizpolnjenih denarnih obveznosti tožene stranke, ki niso v nasprotju s predloženimi listinami.