Pravno korist oziroma pravni interes izkazuje le tisti, kateremu bi ugotovitev ničnosti med drugimi subjekti sklenjene pogodbe oziroma poravnave odprla možnost uveljavitve kakšne njene pravice ali koristi, ki mu po zakonu pripada.
IZVRŠILNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0021327
OZ člen 299. ZIZ člen 21, 21/2. ZPP člen 313. ZZZDR člen 132.a.
višina preživnine – zakonske zamudne obresti – vezanost na izvršilni naslov – načelo formalne legalitete – izvršilni stroški
Zakonske zamudne obresti od stroškov v posameznem postopku (pravdnem, izvršilnem in drugem sodnem postopku) tečejo šele v primeru, ko zavezanec za njihovo plačilo te obveznosti ne izpolni v roku, ki je določen za prostovoljno izpolnitev. Šele takrat zavezanec pride v dolžniško zamudo. Sankcije za kršitev obveznosti izpolniti denarno obveznost ob njeni zapadlosti pa so zamudne obresti.
ZDR člen 86, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1. ZZRZI člen 40, 40/1, 40/4. ZDSS-1 člen 21.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - invalid III. kategorije - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Invalidnost tožnice, zaradi katere je tožena stranka ugotovila, da zanjo nima na razpolago dela, ki bi ga bila zmožna opravljati (takšno je bilo tudi mnenje komisije za ugotovitev podlag za odpoved), je bila ugotovljena s dokončno in pravnomočno odločbo ZPIZ. Na takšno odločbo je sodišče vezano, tako da ni bilo pogojev, da bi se v individualnem delovnem sporu o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ponovno ugotavljala delazmožnost (invalidnost) tožnice.
Sodišča včasih izrecno dajo strankam možnost poznejšega navajanja, vendar to ne pomeni, da se prvi narok v takem primeru še ni zaključil, le strankam je sodišče dalo dodatno možnost glede točno določenih navedb in predlogov. Da so se v času zunajzakonske skupnosti v stanovanju na novo postavljali tlaki, ometi, električna napeljava, na novo naj bi se delali kopalnica in kuhinja, vendar opisana dela (tudi če bi se izkazalo, da so bila res opravljena v času skupnosti pravdnih strank) ob nespornem dejstvu, da je v istem stanovanju že pred letom 1999 bival zakonski par I., da je torej stanovanje že bilo in je bilo tudi primerno in dejansko uporabljeno za bivanje, ne vodijo do nastanka nove stvari. Le v primeru, da bi nastala nova stvar, bi namreč tožnica po ustaljeni sodni praksi lahko imela stvarnopravni zahtevek.
ZPP člen 318, 338, 338/2. ZDR člen 109, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2, 131.
zamudna sodba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - regres za letni dopust - pritožbeni razlog
V obravnavani zadevi so bili podani vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, s katero je bilo ugodeno tožbenemu zahtevku za plačilo odpravnine, odškodnine za čas odpovednega roka in regresa za letni dopust. Tožena stranka ni podala odgovora na tožbo, čeprav je bila ob pravilni vročitvi tožbe opozorjena na posledice takšnega ravnanja. Poleg tega je iz tožbe razvidna utemeljenost tožnikovega zahtevka iz naslova izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca in neizpolnjenih denarnih obveznosti tožene stranke, ki niso v nasprotju s predloženimi listinami.
Tožnik je pridobil pravico zahtevati plačilo odškodnine za neizkoriščene proste dni (za neizrabljene dneve tedenskega počitka) šele po vrnitvi z misije. Takrat je tudi začelo teči zastaranje njegove terjatve iz tega naslova.
ZDR člen 6, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 90, 90/3.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - utemeljen razlog - poslovni razlog - sodno varstvo - diskriminacija
Tožena stranka je tožniku utemeljeno podala odpoved (iz poslovnega razloga) s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, saj je sprejela odločitev o zaprtju pisarne (poslovalnice), v kateri je tožnik opravljal delo. Hkrati mu je ponudila novo ustrezno zaposlitev, ki jo je tožnik sprejel. Tožnik je v individualnem delovnem sporu upravičen zahtevati le presojo utemeljenosti odpovednega razloga, tak njegov zahtevek pa ni utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža
Ker je bilo ugotovljeno, da tožnik v času nezmožnosti za delo zaradi poškodbe ni sodil na nogometnih tekmah, čeprav je bil formalno naveden kot sodnik oziroma pomočnik sodnika, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane zaradi kršitev navodil pristojnega zdravnika v času odsotnosti z dela oziroma zaradi opravljanja pridobitnega dela v tem obdobju.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni kolektivni pogodbi, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem glede višine povračila stroškov v zvezi z delom uredba postane inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi in so jo delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
Soglasje volj je lahko izraženo na različne načine, med ostalim tudi zgolj s konkludentnimi ravnanji udeležencev dogovora. Delna izpolnitev (prenova vodovoda do mesta pred objektom), ki jo je tožeča stranka opravila in za katero zahteva plačilo, ni brez pomena in vrednosti za toženo stranko.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je toženi stranki naložilo, da mora izplačati tožnici razliko med izplačanimi zneski povračil in pripadajočimi zneski povračil stroškov prevoza na delo in z dela, upoštevaje stroške javnega prevoza, kot je določeno v Uredbi o povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek ni v skladu z ustavo, ki je inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00005572
ZKP člen 18, 18/1, 39, 39/1, 39/1-6, 41, 41/2, 371, 371/1, 371/1-9, 371/2, 434, 434/1, 445. ZSKZDČEU člen 50, 50/1. KZ člen 217, 217/1.
izločitev sodnika - pravila o dodeljevanju zadev - prenos krajevne pristojnosti - rok za zahtevo za izločitev - pravice obrambe - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - preložitev naroka za glavno obravnavo - pošiljanje in vročanje pisanj - vročanje v tujino - pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca - sprememba obtožnega predloga - skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem - vsebina obtožnega predloga - obrazložitev - goljufija - spravljanje v zmoto - eno kaznivo dejanje - zastaranje - obvestilo o seji pritožbenega senata
Stranka, ki je predlagala prenos krajevne pristojnosti zaradi razloga, da ji na sodečem sodišču ni zagotovljena pravica do nepristranskega sojenja, in s predlogom ni uspela, tega sklepa s pritožbo zoper sodbo ne more izpodbijati. V pritožbi zoper sodbo pa lahko uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, če izkaže, da je zavrnitev predloga, da se pristojnost prenese, vplivala ali mogla vplivati na pravilnost in zakonitost sodbe.
V sklepu, s katerim je bil zavrnjen predlog obrambe za prenos krajevne pristojnosti z dne 25. 1. 2011, je višje sodišče obrazložilo, kako poteka dodelitev zadeve novemu sodniku v primeru izločitve sodnika, ki mu je bila zadeva dodeljena, vendar pritožba teh razlogov ne izpodbija z argumenti (s konkretnimi navedbami o številu zadev prispelih na sodišče na dan, ko je kazenska pisarna sprejela sklep o izločitvi sodnice B. B., kakšen je bil abecedni vrstni red priimkov strank v na novo prispelih zadevah ter kateri sodnik je bil tistega dne na vrsti za dodelitev prve zadeve), pač pa zgolj ponavlja navedbe iz predloga za prenos krajevne pristojnosti. Bistveno za presojo, ali je v določeni zadevi sodil zakoniti sodnik, je, ali je bil sodnik izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom, torej naključno izbran sodnik (U-I-209/93). Pritožniki niso z ničemer izkazali, da zadeva sodnici C. C., potem, ko je bila izločena sodnica B. B., ni bila dodeljena po vnaprej določenih pravilih.
Na glavni obravnavi dne 21. 2. 2011 je zagovornik predlagal dodatno zaslišanje obdolženca, da se bo lahko izjasnil oziroma podal dodatni zagovor "glede na spremenjeno obtožbo", vendar je sodišče prve stopnje predlog utemeljeno zavrnilo. Kot že obrazloženo, ni šlo za bistveno spremembo obtožnega akta, da bi se moral obdolženec o njem izjasniti, pač pa zgolj za "skrčenje", do katerega pa bi se obdolženec lahko pisno izjasnil, če bi to želel oziroma prišel na glavno obravnavo.
V skladu z načelom proste presoje dokazov (prvi odstavek 18. člena ZKP) sodišče samo odloča, katere dokaze bo izvedlo, mora pa (razen v primeru, ko je očitno, da dokaz ne more biti uspešen) ugoditi dokaznemu predlogu in izvesti dokaz, če je le-ta materialnopravno (ali procesnopravno) relevanten in če je njegov obstoj ter pravno relevantnost obramba utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti (I Ips 35/2005). Sodišče prve stopnje je v sodbi obširno obrazložilo, katere dokazne predloge je podala obramba, kako jih je obrazložila in utemeljilo (za vsak dokazni predlog posebej) svoje razloge za njihovo zavrnitev. S tem je sodišče prve stopnje zadovoljivo obrazložilo, zakaj ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagala obramba. Pritožniki se v pritožbi sklicujejo na sodbo VS RS I Ips 177/2002, v kateri je Vrhovno sodišče navedlo, da je potrebno v dvomu šteti, da je vsak dokazni predlog v korist obdolženca in ga sodišče mora izvesti, vendar je v konkretnem primeru Vrhovno sodišče izhajalo iz drugačnega dejanskega stanja, ko je obramba predlagala postavitev izvedenca medicinske stroke, iz medicinske dokumentacije pa se je nakazovalo, da je do poškodb prišlo na drugačen način, kot je bilo navedeno v obtožbi.
Pritožba nima prav, da je kaznivo dejanje goljufije možno storiti samo, če spraviš v zmoto točno določeno osebo. V konkretnem primeru je obdolženec spravil v zmoto odredbodajalca, da je odobril in podpisal posamezni potni nalog in s tem odredil izplačilo stroškov, navedenih na njem. Odredbodajalec pa je bil spravljen v zmoto s tem, ko so mu bili predloženi potni nalogi za določeno službeno pot, ki je obdolženi ni opravil in so bile na podlagi tega obračunane dnevnice in kilometrine. Ni relevantno, kdo je bil odredbodajalec, ki je bil spravljen v zmoto, saj je bil obdolženčev namen pridobiti si premoženjsko korist na škodo proračuna RS. Zato je pravilna tudi presoja sodišča prve stopnje, da ni potrebno z izvedencem grafologom ugotavljati, kdo je na potnih nalogih podpisan kot odredbodajalec.
Obdolženec je z vsemi dejanji izvršil eno kaznivo dejanje goljufije, zastaranje kazenskega pregona pa je začelo teči z dnem izvršitve zadnjega dejanja, to je dne 17. 9. 2002, zato zastaranje kazenskega pregona še ni nastopilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0069511
SPZ člen 60, 60/4. OZ člen 610, 610/1. ZPP člen 287.
prenos lastninske pravice – izročitev na dolgo roko – zavrnitev računov – najemna pogodba – nesprejemljivost najemnega razmerja – dokazna ocena – dokazni sklep
Vtoževana računa in opomin načeloma ne predstavljajo dokaza o obstoju najemnega razmerja, vendar pa okoliščina, da toženec računov in opomina s strani P.K., s.p., nikoli ni zavrnil, kaže na to, da se je z njimi strinjal, pri čemer vsi ostali dokazi v zadostni meri potrjujejo obstoj ustne najemne pogodbe.
ZDR člen 83, 83/1, 83/2, 83/3, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - varno delo
Tožena stranka je tožniku zaradi hujših kršitve pogodbenih oz. drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki so bile v tem, da tožnik na gradbišču ni nosil čelade in da je izostajal s svojega delovnega mesta, po predhodnem pisnem opominu utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Bistveno v zadevi je, da so bila zatrjevana preplačila izplačana zavarovanki še za njenega življenja in da torej gre za razmerje med Zavodom (tožečo stranko) in zavarovancem v zvezi s sredstvi iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, toženca pa sta v pravdo vključena le kot pravna naslednika neupravičeno obogatene zavarovanke.
ZDR člen 109. ZTPDR člen 15. ZP (1977) člen 14, 188. ZPPSL člen 93, 94.
odpravnina - pripojitev družbe - delovna doba
Pri presoji tožbenega zahtevka za plačilo premalo izplačanega zneska odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je treba upoštevati tudi delovno dobo, dopolnjeno pri pravnih prednikih tožene stranke (družbi, ki je bila pripojena k toženi stranki), četudi je do statusne spremembe (pripojitve) prišlo v okviru prisilne poravnave, sklenjene v stečajnem postopku.
Dejstvo, da je tožena stranka tožnika premestila na drugo delovno mesto (kljub temu, da ZDR enostranskega premeščanja delavca ne dovoljuje) in da tožnik temu ni ugovarjal, ampak se je zaradi podrejenega položaja v delovnem razmerju takšni premestitvi uklonil (zahteval pa je pravilen obračun plače po veljavni pogodbi o zaposlitvi), ne pomeni, da je prišlo do konsenza glede sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi. Nova pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena in tožena stranka ni imela podlage, da tožniku izplačuje plačo po tej (nepodpisani) pogodbi o zaposlitvi. Med strankama je še naprej veljala predhodna pogodba o zaposlitvi, tožnik pa je še vedno upravičen do plače po tej pogodbi.
Tožnikov zahtevek, da naj mu tožena stranka izda listine iz upravnega spisa (zapisnike o inšpekcijskih nadzorih), ne sodi v sodno pristojnost, saj je postopek, ki poteka pri toženi stranki, inšpekcijski postopek, ki sodi med upravne postopke. Tako ima tožnik v okviru tega (inšpekcijskega) postopka pravico od tožene stranke zahtevati listine, pri tem mora le izkazati, ali da je stranka v postopku, ki ga v okviru inšpekcijskega nadzora vodi tožena stranka, ali pa da bo od pregleda upravnega spisa oziroma njegovega prepisa imel pravno korist.
IZVRŠILNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021326
ZD člen 132, 142, 142/1. ZIZ člen 24, 24/3, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56.a. ZPP člen 208.
ugovor dolžnika – prehod zapuščine – odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove – prekinitev postopka – nadaljevanje izvršilnega postopka
Po četrtem v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju se izvršba, če pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, nadaljuje zoper novega dolžnika, ki pa mora prevzeti izvršbo v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Predmetna izvršba se tako pravilno, kot je odločilo sodišče prve stopnje, nadaljuje zoper dediča po pokojnem dolžniku. Govorimo o procesnem nasledstvu, ki se mu dedič ne more upirati in zanj ni potrebno njegovo soglasje.