skupno premoženje – delitev skupnega premoženja - civilna delitev skupnega premoženjska v pravdnem postopku - premoženjska razmerja med zakonci – nedovoljeno razpolaganje s stvarjo iz skupnega premoženja
Delitev skupnega premoženja v pravdi je dopustna, če obstajajo posebne okoliščine. Ena izmed takšnih okoliščin je tudi nedovoljeno razpolaganje enega zakonca s skupnim premoženjem.
Ker ZIZ vprašanje stroškov ureja celovito, se v izvršilnem postopku ne uporablja določba 154. člena ZPP, po kateri se o stroških odloča na podlagi kriterija uspeha v postopku. Med plačilom in izdajo sklepa o izvršbi je dejansko pretekel le en delovni dan, zato upniku nikakor ni mogoče očitati pomanjkanja skrbnosti v zvezi z umikom predloga za izvršbo. Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi je bil sicer potreben zaradi varstva pravic v tem postopku, vendar pa stroški, ki jih je z ugovorom imel, s strani upnika niso bili neutemeljeno povzročeni.
določitev preživnine – novote v sporu iz razmerij med starši in otroki – trditveno in dokazno breme v sporih iz družinskih razmerij – pridobitna nesposobnost preživninskega zavezanca – postavitev izvedenca
Pri reševanju sporov iz razmerij med starši in otroci dopušča ZPP tudi še v pritožbenem postopku navajanje novih dejstev in predlaganje dokazov zanje, vendar tudi v teh sporih velja splošno načelo pravdnega postopka o trditvenem in dokaznem bremenu, kot ga opredeljuje 7. člen ZPP (razpravno načelo). Stranka mora torej sama zatrditi pravno relevantna dejstva, v dokaz teh trditev pa mora (sama) predlagati tudi dokaze.
Sodišče samo namreč nima znanja, da bi lahko ocenilo, ali je toženec zaradi uživanja (v pritožbi navedenih) zdravil pridobitno nesposoben (oziroma nezmožen pridobivati sredstva za plačevanje preživnine). Glede tega vprašanja bi moral pritožnik predlagati mnenje zdravnika oziroma izvedenca, ki bi lahko v skladu s pravili svoje stroke nanj odgovoril.
Ker je toženka s pretežno verjetnostjo dokazala, da je bila sila pri trčenju tako majhna, da škoda zaradi tega ni nastala, v izpodbijani sodbi pa ni drugih ugotovitev, ki bi povečevale verjetnost nastanka škode in obstoja vzročno-posledične zveze med trčenjem in škodo, niti ni toženec v zvezi s tem uveljavljal morebitnih pomanjkljivosti sodbe v odgovoru na pritožbo, je pravilen sklep, da tožnik ni dokazal obstoja vzročne zveze med nedopustnim ravnanjem toženkine zavarovanke in uveljavljeno škodo.
V primeru komisijske pogodbe gre za posredno zastopanje, pri katerem komisionar deluje v interesu komitenta (za njegov račun), vendar v svojem imenu. Komisionarjeva ravnanja v nobenem primeru ne morejo imeti za posledico nastanka neposrednega pravnega razmerja med komitentom in kupcem, kot je značilno za neposredno zastopanje.
Ker tožnik ni stranka komisijske prodaje, sklenjene med prvo in drugo toženo stranko, ni aktivno legitimiran za razveljavljanje te pogodbe, zaradi česar je treba ta njegov zahtevek zavrniti.
procesne obresti – male avtorske pravice – valorizacija tarifnih postavk – normativni del – nadomestilo za uporabo avtorskih del - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ne predstavlja pravne podlage za revalorizacijo tarifnih postavk iz tarifne priloge Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998.
Tožeči stranki je zatrjevana škoda (izgubljeni dobiček) nastala posredno, zaradi škode direktnega oškodovanca (njenega direktorja in edinega družbenika). Kot takšna pa je tožeča stranka posredna ali indirektna oškodovanka in praviloma nima pravice uveljavljanja odškodninskega zahtevka proti odgovorni osebi in torej tudi ne proti zavarovalnici.
Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 89, 89-2.
jubilejna nagrada
Ob ugotovitvi, da je tožnik 1. 4. 2007 dopolnil 30 let delovne dobe pri družbi, ki je pravni prednik tožene stranke, je pravilna odločitev, da je tožnik takrat pridobil pravico do jubilejne nagrade za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, kot je predpisana v kolektivni pogodbi dejavnosti.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 148, 148/1, 179, 179/1. KZ-1 člen 169. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - poseg v osebnostne pravice - razžalitev
Če oškodovanec vtožuje odškodnino za več različnih vrst nepremoženjske škode, se mu v izreku sicer dosodi enoten znesek odškodnine, v obrazložitvi sodbe pa je treba navesti, koliko znaša pravična odškodnina za vsako obliko (vrsto) nepremoženjske škode. V kolikor sodba te obrazložitve ne vsebuje, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
priposestvovanje – stanovanje – pravica uporabe na zemljišču – družbena lastnina – superficies solo cedit
Če je posameznik priposestvoval lastninsko pravico na stanovanju, je pridobil v istem trenutku tudi pravico uporabe na zemljišču v družbeni lastnini, na kateri stavba stoji. Ob uveljavitvi ZLNDL se je pravica uporabe nato transformirala v lastninsko pravico.
Pri razlagi določbe 2. odst. 74. čl. ZZad glede presoje, ali so bila sporna zemljišča pridobljena odplačno ali ne, je treba uporabiti Navodila o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Zmotno je stališče sodišča, da so Navodila v nasprotju z ustavo in zakonom, zaradi česar je zavrnilo njihovo uporabo (exceptio illegalis).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068389
OZ člen 179. ZPP člen 212, 285, 286.
poškodba s strani varnostnika v lokalu - odgovornost družbe za varovanje - nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – bodoče telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti – materialno procesno vodstvo – trditvena podlaga
Materialno procesno vodstvo ni samostojno procesno načelo, marveč gre za metodo sojenja, da se ostala procesna načela znajdejo v ustreznem medsebojnem sorazmerju. Sodišče je na pomanjkljivosti v trditveni ali dokazni ponudbi strank dolžno opozoriti le, če takšno pomanjkljivost objektivno gledano lahko opazi.
ZDR člen 36, 36/1, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/1. KZ-1 člen 236, 236/1. ZGD-1 člen 39, 39/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - poslovna skrivnost - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Tožnica je kršila svoje obveznosti iz delovnega razmerja s tem, ko je listine, ki se nanašajo na delovno razmerje njenega sodelavca, do katerih pri svojem delu ni imela dostopa, posredovala tretjemu. Ne glede na to, ali je v teh listinah šlo za poslovne skrivnosti tožene stranke, je dejstvo, da vsebujejo osebne podatke in že zaradi tega ni sprejemljivo ravnanje tožnice z njimi. Ker pa toženi stranki zaradi ravnanja tožnice ni nastala (občutna) škoda in ker niso bile podane okoliščine, ki bi onemogočale nadaljevanje delovnega razmerja, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
poimenovanje vloge – vsebina vloge – zahteva za varstvo zakonitosti – predlog za dopustitev revizije
Tožnik je vlogo določno označil kot zahtevo za varstvo zakonitosti in jo je zato tudi kot tako obravnavati. V vlogi se ni skliceval na določilo 367.a člena ZPP niti ni z besedico v vlogi označil, da predlaga dopustitev revizije. V sami vsebini vloge tožnik ni navedel nobenih navedb, ki jih mora imeti predlog za dopustitev revizije.
izvršljivost notarskega zapisa – zapadlost celotne obveznosti – pisna izjava upnika – pogojnost izjave o odstopu
Zgolj zaradi dejstva, da v obvestilu o odstopu od pogodbe ni navedena številka notarskega zapisa kreditne pogodbe, upničini izjavi ni mogoče odrekati skladnosti s tretjim odstavkom 20.a člena ZIZ, pri čemer pritožnika niti ne trdita, da bi se upničina izjava o odstopu od pogodbe nanašala še na katero drugo številko kreditne pogodbe, ki jo imata morebiti sklenjeno z upnico, in ki ni podlaga tega izvršilnega postopka.
Pogoj, da bo upnica odstopila od pogodbe v primeru, če dolžnik neporavnanih zapadlih obveznosti do tega dne ne bo poravnal, je bil le v korist dolžniku, ki bi z naknadnim plačilom svojih že zapadlih obveznosti lahko preprečil odstop upnice od pogodbe in s tem zapadlost celotne terjatve.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069556
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/3. OZ člen 5.
začasna odredba - pristojnost – civilnopravno razmerje – zloraba bančne garancije – načelo vestnosti in poštenja – odškodninska odgovornost države
Razmerje, ki je predmet presoje v tem postopku, je civilnopravno razmerje, ki je bilo po naročilu upnika, T., d.d., vzpostavljeno med dolžnikom kot upravičencem iz garancije in banko. Ker je bila garancija dana nepreklicno in na prvi poziv, se sodišče pri presoji pogojev za njeno vnovčitev ne sme ukvarjati z ugovori iz upravnopravnega razmerja, iz katerega izvirajo obveznosti, za zavarovanje katerih je bila dana.
Stališče pritožnika, da bi o zlorabi pravic iz bančne garancije oziroma o zvijačnem ravnanju lahko govorili le v primeru načrtnega, namernega izvajanja dejanj na škodo upnika, je zmotno. Agencija in MKGP sta sodelovala v spornem (upravnem) postopku in bila udeležena na sestanku, na katerem je bil sklenjen dogovor glede podaljšanja roka za izvedbo obveznosti iz Načrta prestrukturiranja. Agencija je torej bila seznanjena s potekom dogajanj, ki so vplivala na unovčitev bančne garancije. In ker je MGFG z opustitvijo odločitve upniku preprečilo, da bi izpolnil obveznosti iz Načrta prestrukturiranja, poskus unovčitve bančne garancije nedvomno ne predstavlja vestnega in poštenega ravnanja organa tožene stranke, za katerega le-ta odgovarja.
ZDR člen 73, 73/3, 92, 92/2, 92/2-2, 109, 118, 118/1. ZPP člen 257, 286.b, 286.b/1, 287, 287/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - odpovedni rok - sprememba delodajalca - sodna razveza - odškodnina - zaslišanje strank - pravočasno grajanje procesnih kršitev
Tožnica ni upravičena do odškodnine po prvem odstavku 118. člena ZDR, saj ji delovno razmerje ni prenehalo na podlagi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, ampak zaradi zakonito podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pri kateri je bil napačno določen le datum prenehanja delovnega razmerja (ker ni bilo upoštevano, da je tožnica upravičena do daljšega odpovednega roka glede na kontinuiteto delovnega razmerja pri toženi stranki in prejšnjem delodajalcu, od katerega je bila prevzeta).