Ker ZIZ vprašanje stroškov ureja celovito, se v izvršilnem postopku ne uporablja določba 154. člena ZPP, po kateri se o stroških odloča na podlagi kriterija uspeha v postopku. Med plačilom in izdajo sklepa o izvršbi je dejansko pretekel le en delovni dan, zato upniku nikakor ni mogoče očitati pomanjkanja skrbnosti v zvezi z umikom predloga za izvršbo. Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi je bil sicer potreben zaradi varstva pravic v tem postopku, vendar pa stroški, ki jih je z ugovorom imel, s strani upnika niso bili neutemeljeno povzročeni.
pogodbena kazen za primer nepravilne izpolnitve - odprava napak - zamuda z izpolnitvijo - zmanjšanje pogodbene kazni kot materialnopravni ugovor - vrednost izpolnitvenega ravnanja
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določbo 247. člena OZ, ko je zaključilo, da dogovor o pogodbeni kazni za primer neizpolnitve ni mogoč. Pogodbena kazen, ki je dogovorjena za primer zamude in za primer neizpolnitve, obsega namreč tudi položaje, ki jih povzroči izpolnitev z napakami. Zamuda s pravilno izpolnitvijo obstaja tudi v primeru izpolnitve z napakami.
Vrednost izpolnitvenega ravnanja ni edino merilo za presojo (ne)sorazmernosti dogovorjene višine pogodbene kazni. Namen dogovorjene pogodbene kazni je namreč poleg spodbujanja pogodbene stranke k pravilni izpolnitvi pogodbene obveznosti tudi kaznovanje dolžnika v primeru kršitve te obveznosti.
Tudi, če je predložitev listin predstavljala del obveznosti tožnice, gre za minimalen oziroma nebistven del izpolnitve, glede katerega je tožnica upravičena kvečjemu do povrnitve škode, ki jo je zaradi tega pretrpela, za dobavljeno blago pa je v vsakem primeru dolžna plačati.
Pri razlagi določbe 2. odst. 74. čl. ZZad glede presoje, ali so bila sporna zemljišča pridobljena odplačno ali ne, je treba uporabiti Navodila o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Zmotno je stališče sodišča, da so Navodila v nasprotju z ustavo in zakonom, zaradi česar je zavrnilo njihovo uporabo (exceptio illegalis).
izguba zavarovalnih pravic – zapustitev kraja prometne nezgode
Toženec bi glede na prometno situacijo in okoliščine nesreče lahko opazil, da je povzročil kritično situacijo ter da se je zaradi tega za njim po končanem prehitevanju zgodila prometna nezgoda, kar pomeni da je vedel oziroma bi moral vedeti, da je povzročil prometno nezgodo, pa je kljub temu zapustil kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju. S tem niso podani razlogi, ki bi izključevali toženčevo krivdo za pobeg s kraja nesreče, s tem pa tudi ne razlogi, ki bi ga rešili izgube zavarovalnih pravic.
Tožeči stranki je zatrjevana škoda (izgubljeni dobiček) nastala posredno, zaradi škode direktnega oškodovanca (njenega direktorja in edinega družbenika). Kot takšna pa je tožeča stranka posredna ali indirektna oškodovanka in praviloma nima pravice uveljavljanja odškodninskega zahtevka proti odgovorni osebi in torej tudi ne proti zavarovalnici.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – nova dejstva in dokazi – možnost izdaje ugodnejše odločbe
Četudi bi predlagatelji navedli dejstva in predložili dokaze, na podlagi katerih predlagajo obnovo postopka, zanje ne bi bila izdana ugodnejša odločba in bi bil predlog tudi v tem primeru zavrnjen. Predlog bi bil tudi v tem primeru zavrnjen, saj so predlagatelji glede vračila zaplenjenega premoženja izbrali upravni postopek, zato bi morali tudi odškodnino iz naslova manjše vrednosti zaplenjenega premoženja uveljavljati v upravnem postopku in ne v sodnem.
ZGD člen 405, 408, 408/4. ZSReg člen 31, 31/3, 31/4.
odstop likvidacijskega upravitelja – pravica odstopa s funkcije – enostranska izjava – imenovanje novega upravitelja
Izjava o odstopu je izraz volje osebe, da ne želi več opravljati določenega dela. Takšne izjave ni dopustno pogojevati z dejstvi in okoliščinami, katerih nastop ni odvisen od osebe, ki jo poda. Le v nepravem času ne sme biti dana. Učinkuje pa (v kolikor ni drugače določeno), ko se organ, ki je osebo imenoval, z njo seznani.
priposestvovanje – stanovanje – pravica uporabe na zemljišču – družbena lastnina – superficies solo cedit
Če je posameznik priposestvoval lastninsko pravico na stanovanju, je pridobil v istem trenutku tudi pravico uporabe na zemljišču v družbeni lastnini, na kateri stavba stoji. Ob uveljavitvi ZLNDL se je pravica uporabe nato transformirala v lastninsko pravico.
procesne obresti – male avtorske pravice – valorizacija tarifnih postavk – normativni del – nadomestilo za uporabo avtorskih del - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ne predstavlja pravne podlage za revalorizacijo tarifnih postavk iz tarifne priloge Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998.
V primeru komisijske pogodbe gre za posredno zastopanje, pri katerem komisionar deluje v interesu komitenta (za njegov račun), vendar v svojem imenu. Komisionarjeva ravnanja v nobenem primeru ne morejo imeti za posledico nastanka neposrednega pravnega razmerja med komitentom in kupcem, kot je značilno za neposredno zastopanje.
Ker tožnik ni stranka komisijske prodaje, sklenjene med prvo in drugo toženo stranko, ni aktivno legitimiran za razveljavljanje te pogodbe, zaradi česar je treba ta njegov zahtevek zavrniti.
izvršljivost notarskega zapisa – zapadlost celotne obveznosti – pisna izjava upnika – pogojnost izjave o odstopu
Zgolj zaradi dejstva, da v obvestilu o odstopu od pogodbe ni navedena številka notarskega zapisa kreditne pogodbe, upničini izjavi ni mogoče odrekati skladnosti s tretjim odstavkom 20.a člena ZIZ, pri čemer pritožnika niti ne trdita, da bi se upničina izjava o odstopu od pogodbe nanašala še na katero drugo številko kreditne pogodbe, ki jo imata morebiti sklenjeno z upnico, in ki ni podlaga tega izvršilnega postopka.
Pogoj, da bo upnica odstopila od pogodbe v primeru, če dolžnik neporavnanih zapadlih obveznosti do tega dne ne bo poravnal, je bil le v korist dolžniku, ki bi z naknadnim plačilom svojih že zapadlih obveznosti lahko preprečil odstop upnice od pogodbe in s tem zapadlost celotne terjatve.
vzpostavitev etažne lastnine na večstanovanjskem objektu – pravni interes – pridobitelj posameznega dela stavbe
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL je namenjen vzpostavitvi etažne lastnine na večstanovanjskem objektu, kadar etažna lastnina na stavbi še ni oblikovana, ne pa vknjižbi lastninske pravice v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe. Če je etažna lastnina že vzpostavljena, lastnik posameznega dela stavbe namreč lahko doseže vknjižbo lastninske pravice na posameznem delu stavbe v svojo korist po splošnih pravilih zemljiškoknjižnega prava in ne v posebnem postopku vzpostavitve etažne lastnine s sodno odločbo po ZVEtL.
pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe – odločba državnega organa – originarna pridobitev lastninske pravice – javna dražba – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – dobrovernost kupca
(Ne)dobrovernost kupca nima nobene teže, ko gre za nakup na javni dražbi v okviru izvršilnega postopka. Kupec v takšnem primeru veljavno pridobi lastninsko pravico, tudi če ni bil v dobri veri.
Pri prodaji na javni dražbi se lastništvo pridobi že s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine, medtem ko ima vpis v zemljiško knjigo le publicitetni učinek.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 148, 148/1, 179, 179/1. KZ-1 člen 169. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - poseg v osebnostne pravice - razžalitev
Če oškodovanec vtožuje odškodnino za več različnih vrst nepremoženjske škode, se mu v izreku sicer dosodi enoten znesek odškodnine, v obrazložitvi sodbe pa je treba navesti, koliko znaša pravična odškodnina za vsako obliko (vrsto) nepremoženjske škode. V kolikor sodba te obrazložitve ne vsebuje, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
delitev solastnine – način delitve – fizična delitev
Da bo tisti, ki bo dobil spodnjo etažo, prejel samo 22,5 % delež v naravi, ni ovira, da se opravi fizična delitev stanovanjske hiše. Preostanek do celotnega deleža mu bosta morala ostala dva solastnika izplačati.
mejni spor – določitev meje – spor o lastninski pravici – ustavitev nepravdnega postopka
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se nasprotna udeleženca sklicujeta in priznavata mejo po podatkih katastra, predlagatelj pa zahteva mejo po uživanju, ki traja najmanj 40 let, v konkretnem primeru ne gre za spor o meji, temveč za spor o lastninski pravici. Za reševanje takih sporov pa je pristojno odločati sodišče v pravdnem postopku.
Izmerjena vrednost alkohola v litru izdihanega zraka pri tožencu (0,92 mg/l, kar je preračunano 1,9 promila) močno presega mejno vrednost, do katere je voznik še lahko pod vplivom alkohola.