pogodbena kazen za primer nepravilne izpolnitve - odprava napak - zamuda z izpolnitvijo - zmanjšanje pogodbene kazni kot materialnopravni ugovor - vrednost izpolnitvenega ravnanja
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določbo 247. člena OZ, ko je zaključilo, da dogovor o pogodbeni kazni za primer neizpolnitve ni mogoč. Pogodbena kazen, ki je dogovorjena za primer zamude in za primer neizpolnitve, obsega namreč tudi položaje, ki jih povzroči izpolnitev z napakami. Zamuda s pravilno izpolnitvijo obstaja tudi v primeru izpolnitve z napakami.
Vrednost izpolnitvenega ravnanja ni edino merilo za presojo (ne)sorazmernosti dogovorjene višine pogodbene kazni. Namen dogovorjene pogodbene kazni je namreč poleg spodbujanja pogodbene stranke k pravilni izpolnitvi pogodbene obveznosti tudi kaznovanje dolžnika v primeru kršitve te obveznosti.
Tudi, če je predložitev listin predstavljala del obveznosti tožnice, gre za minimalen oziroma nebistven del izpolnitve, glede katerega je tožnica upravičena kvečjemu do povrnitve škode, ki jo je zaradi tega pretrpela, za dobavljeno blago pa je v vsakem primeru dolžna plačati.
Pri razlagi določbe 2. odst. 74. čl. ZZad glede presoje, ali so bila sporna zemljišča pridobljena odplačno ali ne, je treba uporabiti Navodila o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Zmotno je stališče sodišča, da so Navodila v nasprotju z ustavo in zakonom, zaradi česar je zavrnilo njihovo uporabo (exceptio illegalis).
nedovoljena pritožba – zahtevek na razveljavitev sklepa skupščine – pravni interes za pritožbo
V okviru presoje procesnih predpostavk je pritožbeno sodišče vpogledalo v javno dostopne podatke na spletni strani AJPES-a in ugotovilo, da je skupščina tožene stranke na seji dne 13.7.2011 sprejela sklep, s katerim je med drugim razveljavila tudi skupščinski sklep, ki ga je sprejela na svojem zasedanju dne 8.6.2009 in katerega razveljavitev zahteva tožeča stranka v predmetnem postopku. Ker je prišlo do posledice, ki jo s pritožbo (v okviru postavljenih tožbenih zahtevkov) zasleduje tožeča stranka, že zunaj sodnega postopka, tožeča stranka v pritožbenem postopku ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Meritorno odločanje sodišča o razveljavljenem skupščinskem sklepu tako ni več možno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je kršil pogodbene obveznosti, ker je odklonil opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi in ker kljub opozorilu direktorice na delo ni prišel. Glede na to, da je bil za podobne kršitve že predhodno pisno opozorjen (in je opozorilo prejel, preden je s kršitvami nadaljeval), mu je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
priposestvovanje – stanovanje – pravica uporabe na zemljišču – družbena lastnina – superficies solo cedit
Če je posameznik priposestvoval lastninsko pravico na stanovanju, je pridobil v istem trenutku tudi pravico uporabe na zemljišču v družbeni lastnini, na kateri stavba stoji. Ob uveljavitvi ZLNDL se je pravica uporabe nato transformirala v lastninsko pravico.
Že pojmovno vplačilo pomeni določeno količino denarnega zneska in ne more predstavljati izročitve stvarnega vložka. ZGD -1 namreč tudi v 475. členu govori o tem, da se osnovni vložek lahko zagotovi v denarju ali kot stvarni vložek, pri čemer zagotovilo v denarju pojmuje kot vplačilo, zagotovilo stvarnega vložka pa kot izročitev družbi. V 486. členu ZGD -1 je tako urejen kaducitetni postopek le za primer družbenikovega nevplačila (torej denarnega zneska) osnovnega vložka.
SPZ člen 49. ZPP člen 337. ---- op. 1: Primerjaj odločbi Ustavnega sodišča Up-128/03, Up-438/04 ter odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 220/2006 in zlasti II DoR 403/2010.
Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da tudi lastninska pravica v pričakovanju lahko predstavlja pravico, ki preprečuje izvršbo, vendar morajo biti za to izpolnjeni določeni pogoji. Ti pogoji so: da gre za pridobitev zastavne pravice v okviru izvršilnega postopka, da je bil pridobitelj zastavne pravice nepošten in da kupcu nepremičnine ni mogoče očitati neskrbnosti pri (ne)vpisu v zemljiško knjigo. Da so ti pogoji podani (kumulativno), je trditveno in dokazno breme tožeče stranke.
Po svoji naravi je postopek delitve stvari v solastnini zelo blizu pravdnemu postopku. Ker vprašanje izvajanja dokazov in prekluzij v ZNP ni izrecno urejeno, povedano pomeni, da se tudi v nepravdnem postopku zaradi razdružitve solastnine uporabljajo določbe ZPP o prekluzijah. Predlagateljica bi morala že na naroku, na katerem je bilo izvedeniško mnenje prebrano, izpostaviti, da zahteva še zaslišanje izvedenca. Tega ni storila, zato na podlagi določbe 286.b člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, kršitve ne more več uveljavljati v pritožbi.
Zaznamba spora je vpis v zemljiško knjigo, s katerim se zaznamuje dejstvo, da se glede nepremičnine vodi pravda. Zemljiškoknjižno sodišče v okviru odločanja o dovolitvi vpisa preverja le, ali so izpolnjeni pogoji iz 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) in ali so izpolnjeni ostali pogoji za dovolitev vpisa po 147., 148., 149. in 150. členu ZZK-1, med njimi mora preveriti tudi, ali je tožba uperjena zoper osebo, ki je vpisana kot lastnik.
Po mnenju sodišča druge stopnje je zapustnica z omenjenimi izrazi dovolj določno označila nepremičnine, namenjene tožnici, sicer pa tudi ni mogoče pričakovati, da se bo zapustnica pri označevanju nepremičnin izražala s parcelnimi številkami, niti to ni pogoj za veljavnost oporočnih določb. Parcelne številke so praviloma zelo pomembne za pravni promet in predvsem vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, vendar pa niso edini identifikacijski znak za nepremičnine, saj jih ljudje v pogovornem jeziku pogosteje označijo z drugimi opisnimi znaki.
pravica uporabe svojega jezika v postopku – razveza zakonske zveze
Sodišče je omogočilo prevod, ki ga je opravila tožnica. Iz zapisnika ne izhaja, da bi toženec takemu prevajanju nasprotoval ali zahteval drugega tolmača. Katere dejanske ugotovitve bi bile drugačne, če bi v postopku sodišče tožencu postavilo drugega tolmača, pritožba ne pove, v posledici tega pa tudi ne, kako naj bi zatrjevana kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
sodni preizkus primernosti denarne odpravnine – vročanje – načelo kontradiktornosti – poravnalni odbor – seznanitev s procesnim gradivom
Postopek sodnega preizkusa primernosti višine denarne odpravnine ni namenjen preizkušanju utemeljenosti povsem arbitrarnih pomislekov manjšinskih delničarjev ali odpravljanju njihovega subjektivnega občutenja prikrajšanosti.
V postopku sodnega preizkusa denarne odpravnine udeleženec svojo pravico do izjave, ki vključuje pravico do seznanitve s procesnim gradivom, v pretežni meri uresničuje pred poravnalnim odborom, na katerega so z zakonom prenešene pristojnosti glede vodenja postopka. Tudi poravnalni odbor lahko, če za to obstojijo utemeljeni (zakonski) razlogi, udeležencem postopka odreče seznanitev z dokaznimi listinami. V vsakem primeru pa je treba odločitev o nevročitvi določenega dokaza oz. o neseznanitvi predlagatelja z določenim dokazom argumentirano obrazložiti.
Pooblastilo odvetniku mora obstajati najkasneje ob vložitvi tožbe in ji biti priloženo. Ni veljavno odvetnikovo zastopanje na podlagi nepopolnega pooblastila, ki bi ga stranka "po potrebi" dopolnila in kasneje v odobritev opravljenih pravdnih dejanj izdala popolno pooblastilo.
ZIZ člen 23, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1. ZM člen 15, 16. OZ člen 7.
predhodna odredba – menica – domneva nevarnosti – zloraba pravice
Utemeljen je ugovor dolžnika, da je treba že v postopku izdaje predhodne odredbe, in ne šele v postopku odločanja o obstoju terjatve iz naslova menice, obravnavati ugovor dolžnika glede nedopustnega ravnanja upnika pri pridobivanju pravic iz menice. To pomeni, da je treba že ob materialnopravni presoji obstoja pogojev za izdajo predhodne odredbe, ki se opira na sklep o izvršbi, izdan na podlagi menice, upoštevati neprerekane trditve dolžnika o protipravnem ravnanju upnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – USTAVNO PRAVO
VSK0005083
ZST-1 člen 20.
nastanek taksne obveznosti – podrejeni tožbeni zahtevek – sporni predmet – enakost pred zakonom
Kršitev ustavne pravice ni podana, če je tožnikov pooblaščenec v drugih zadevah, ko je uveljavljal primarni in podrejeni tožbeni zahtevek, plačal takso ob vložitvi tožbe le za primarnega. Nepravilna uporaba zakona v drugih primerih namreč nima za posledico kršitve ustavne pravice v tistem primeru, ko sodišče zakon uporabi pravilno.
tožniška varščina – oprostitev plačila tožniške varščine na podlagi konvencije
Če sta država, v kateri ima sedež tožnik, in država, v kateri ima sedež toženec, podpisali konvencijo, ki oprošča tožnika plačila tožniške varščine, sodišče ni dolžno preverjati, ali je podana dejanska vzajemnost.